Ko skupnost stopi skupaj: delovna akcija za poškodovanega Jerneja
Da so ljudje pripravljeni zavihati rokave za pomoč sočloveku, dokazuje zgodba Jerneja Tramteta iz Dobrine v občini Šentjur.
Pretegnil si je hrbtno mišico, zaradi česar je moral tri tedne mirovati, in to kljub lepim dnevom, ko je njegova posest že klicala po spomladanskih opravilih. Ker se je bal, da mu ne bi uspelo pripraviti zelenjavnega vrta in urediti njive, se je po pomoč obrnil na ljudi. Dober odziv ga je izjemno presenetil.
»Zelo sem hvaležen vsem, ki so mi prišli pomagat urediti njivo in vrt. Ne predstavljam si, da ne bi imel zelenjavnega vrta, še posebej v teh časih, ko je domača hrana vredna več kot zlato.«
Z njim je v stik stopilo več kot šestdeset ljudi, pomagat jih je prišlo devetnajst. Pridne roke vseh, ki so se odzvali na klic na pomoč, so z vrta odstranile zastirko in ga sfrezale. Ljudje so mu pomagali tudi sfrezati njivo. Da bo Jernej preskrbljen s stročnicami, so mu prišleki pomagali postaviti kole za fižol. Posadili so še krompir in pomagali pri spravilu drv.
Sogovornik je delovno akcijo zasnoval tako, da je pri njej sodelovalo več ljudi, da so si delo porazdelili in da so sodelujoči čim manj garali. »Slovenci smo znani po taki vrsti medsebojne pomoči, da najprej ves dan garamo in se po večerji odpravimo domov. To je za človeka naporno, naslednji dan je utrujen. Jaz sem želel vključiti toliko ljudi, da je vsak opravil manjši delček, pri čemer smo skupaj naredili vse.«
Tudi peli in igrali ob ognju
Približno tretjino časa, ki so ga preživeli skupaj, so posvetili delu, preostanek časa so se družili. »Vsi ljudje, ki so mi prišli pomagat, so domov odšli manj utrujeni in bolj zadovoljni,« je dejal. Tako se je izpolnila želja sogovornika, da bi ljudje ob solidarnostni akciji dobili nekaj v zameno.
Sodelujoči so v velikem kotlu nad ognjem skuhali obrok, ponudil jim je prenočišče, nekateri so prišli celo z avtodomom. »Imeli smo se zelo lepo. Zvečer smo ob ognju igrali in peli,« je opisal.
»Prišli so tako znani kot neznani ljudje. Po občutku sem zbral takšne prostovoljce, da so se vsi dobro počutili.«
Jernej meni, da bi si lahko Slovenci tako začeli pomagati in se začeli spet povezovati. Če bi ljudje pol časa posvetilu delu in pol časa druženju, bi marsikdo z veseljem poprijel za različna opravila, je prepričan. Odziv ljudi ga je spodbudil k temu, da je odprl FB-skupino z imenom Mreža dobrih dejanj, v kateri lahko vsak objavi, če potrebuje ali nudi pomoč z namenom, da se ljudje začnemo povezovati s pomočjo dela in druženja.
Hrepenel po samooskrbni posesti
Na Kozjansko se je preselil pred štirimi leti, in sicer iz Šentjerneja na Dolenjskem. Petindvajset let je hrepenel po posesti za samooskrbo, kar se mu je uresničilo.
»Ko človek ob samooskrbi spremeni svoje vrednote in razmišljanje, porabi na mesec petkrat manj denarja kot povprečen državljan. Ko so postavljeni vsi pogoji za samooskrbo, denar ni več takšna težava.«
Ljudje ga na družbenih omrežjih poznajo pod imenom Samooskrbni arhitekt. Ljudem namreč znanje o samooskrbi predaja s pomočjo delavnic ali tudi na njihovih posestih. Poudaril je, da se za besedo samooskrba skriva veliko več kot le oskrba s hrano. Pomen te besede je namreč veliko širši. »V družbi o tem ni veliko znanja. Jaz ga imam, zato ga delim med ljudi.«
Od vrtnarjenja do naravne gradnje
En del samooskrbe je sonaravno vrtnarjenje, kar pomeni, da vse, kar je potrebno za pridelavo hrane, kot je na primer kompost, ljudje pridelajo na svoji zemlji. Pod okrilje besede samooskrba sodijo tudi samooskrbni sistemi, kot so pridobivanje in ogrevanje vode, pridobivanje elektrike … In tudi razni pripomočki, ki jih je možno uporabljati tudi, ko ni električne energije ali goriva. Del samooskrbe je tudi naravna gradnja in tudi o tem ima Jernej veliko izkušenj.
Še ljubša kot beseda samooskrba mu je beseda sosamooskrba. »Človek ne more biti popolnoma samooskrben. Vedno smo namreč odvisni od zunanjih dejavnikov. V besedi sosamooskrba sem povezal besedi sooskrba in samooskrba.«
Na Kozjanskem se počuti odlično
Pravi, da se na našem koncu počuti izjemno. »Že od nekdaj sem pozornost namenjal temu koščku države. Moja pozornost se je na koncu izrazila tako, da sem zdaj tukaj doma.«
Ocenjuje, da so na Kozjanskem eni od najboljših pogojev v državi za samooskrbo. Razloge za to vidi v izjemni živalski in rastlinski pestrosti. To je, kot opaža, zelo pomembno tudi za ustvarjanje ekosistema v manjši celici, kot je na primer posamezno posestvo.
Tramte ogromno časa, pozornost in ljubezni namenja urejanju svojega tri hektarje velikega kosa zemlje. Ob tem obnavlja 226 let staro hišo. Ob posvečanju sosamooskrbi in deljenju znanja o tem se preživlja s krajšimi zaposlitvami. »Brez denarja v današnjem svetu ni možno biti samooskrben. Lahko pa se približamo takemu načinu življenja. Ko uredimo vse, kar je potrebno za to, je lahko bivanje zelo lepo.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.