Pixabay

Toplo vreme in sonce nas vabita, da preživljamo več časa na prostem. A s tem, ko se odpravljamo na sprehode, izlete ali druge aktivnosti v naravo, je pomembno, da smo pozorni na nevarnosti, ki nas lahko čakajo. Ena od teh je tudi nevarnost klopov, ki v tem času aktivno iščejo gostitelje. Medtem ko so mnogi klopi neškodljivi, pa ti lahko prenašajo resne bolezni, kot je klopni meningoencefalitis (KME).

Klopni meningoencefalitis je okužba, ki lahko povzroči hude posledice. V Sloveniji na leto povprečno zboli okoli 100 ljudi, kar pomeni, da kljub možnosti zaščite ostaja resna grožnja za zdravje. Okužba se lahko konča z invalidnostjo, v nekaterih primerih pa vodi tudi v smrt. Klopi so odgovorni tudi za prenos drugih bolezni, med katerimi je najpogostejša lymska borelioza, ki vsako leto prizadene med 3000 in 7000 ljudi v Sloveniji.

Kdo je ogrožen?

Klopni meningoencefalitis je najpogosteje zaznan pri ljudeh, starih med 55 in 64 leti. Pri tej starostni skupini se pogosteje pojavlja težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in dolgotrajne posledice. Kljub temu pa KME ne izpusti niti drugih starostnih skupin. Pri otrocih in mladostnikih se sicer običajno pojavlja lažji potek bolezni, vendar so znani primeri, ko je bila bolezen tudi pri njih zelo resna.

Pixabay

Simptomi in potek bolezni

Bolezen se običajno začne z vročino, glavobolom, splošnim slabšim počutjem in utrujenostjo. To obdobje traja nekaj dni, ko se stanje lahko začasno izboljša. Vendar pa se lahko kasneje bolezen ponovno izbruhne v hujši obliki, kar privede do višje vročine, močnejšega glavobola, slabosti in bruhanja. Osebe lahko začnejo doživljati tresenje rok, težave z jezikom, spominom in razmišljanjem. Pojavijo se lahko tudi težave z zaspano stanje ali nezavestjo, v hujših primerih pa celo ohromitev.

Kako se zaščititi?

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je najučinkovitejša zaščita pred okužbo. Cepljenje je varno in učinkovito ter omogoča zaščito pred morebitnimi hudimi posledicami bolezni. Zato Nacionalni inštitut za javno zdravje močno priporoča cepljenje, zlasti za tiste, ki se pogosto gibajo v naravi, in ljudi, ki pripadajo starostnim skupinam, kjer je tveganje za resnejši potek bolezni večje.

Čeprav ni mogoče popolnoma preprečiti ugrizov klopov, pa lahko s cepljenjem in drugimi preventivnimi ukrepi – kot so zaščitna oblačila, repelenti ter redno pregledovanje telesa po preživetem času v naravi – zmanjšamo tveganje za okužbo.