Tudi v pomurskem okolju najdemo nutrije, k nam so pobegnile od sosedov
Lani je bilo iz okolja odvzetih 59 primerkov, leta 2023 90.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Lastniki gozdov ob Muri in njenih rokavih so se v minulih letih velikokrat jezili zaradi bobrov, ki glodajo drevesa in jim s tem povzročajo škodo. Ker je bober zaščitena živalska vrsta, ravno veliko ukrepov za zmanjšanje škode ni, naravovarstveniki pa vseskozi poudarjajo, da se je treba z bobri naučiti sobivati.
Niso pa bobri edini, ki se zadržujejo ob naših vodotokih, občasno ljudje tam videvajo tudi nutrije. Obe vrsti spadata med glodavce, ločite pa ju lahko po velikosti. Bobri so večji, imajo sploščen rep, medtem ko je rep nutrij podoben podganjemu. Nutrijo lahko prepoznate tudi po oranžnih sekalcih. Čeprav se je v medijih govorilo zlasti o nutrijah, ki živijo ob Ljubljanici, te živali najdemo tudi v drugih delih države.
Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so nam povedali, da so prvi primer odvzema nutrije v naši regiji evidentirali že leta 2002, ko so našli povoženo žival na območju Lovišča s posebnim namenom (LPN) Fazan Beltinci. »Ustni viri pa dokazujejo, da so bili posamezni osebki na pomurskem območju prisotni že tudi pred letom 2000.«
Tudi na Goričkem
Življenje nutrije je po podatkih ZGS vezano na vodotoke, tako na tekoče kot stoječe vode, prostorsko najbolj razširjena pa je vrsta v ravninskem predelu območja. Torej v obrečnem gozdu reke Mure in njenih pritokih, denimo Ščavnice. Ni pa izključena možnost, da se vrsta pojavi tudi drugod, kot primer so navedli, da so leta 2024 našli povoženo nutrijo na Goričkem, na območju LPN Kompas Peskovci.
Nutrije, ki so prisotne v Pomurju, so po zadnjih podatkih ZGS pobegli osebki iz umetne vzreje, v preteklosti so jih gojili za krzno, in njihovi potomci. Že v preteklosti se je namreč ocenjevalo, da so se živali k nam naselile iz Hrvaške. »Pojavlja se ob reki Muri in njenih pritokih ter na območju Lendave. Ocenjujemo, da se nutrija na tem območju uspešno razmnožuje, zato jih v prihodnosti lahko pričakujemo v večjem številu,« napovedujejo krepitev populacije v zavodu.
Pri tem velja omeniti, da nutrija pri nas ni domorodna vrsta divje živali, zato lahko povzroča tudi škodo. »Nutrija ima lahko, ko razširjenost presega okoljsko zmogljivost, zaradi načina prehranjevanja vpliv na spremembo lokalne flore, upad biotske pestrosti in strukture mokrišč. S prehranjevanjem in ustvarjanjem motenj v trstičju ima lahko posreden vpliv tudi na ptice, vezane na specifičen habitat,« pravijo na ZGS.
Na drugi strani lahko gospodarsko škodo povzročajo v obliki objedanja kmetijskih pridelkov, predvsem vrtnin, prenosa zajedavcev, na primer velikega metljaja, na rejne živali, spodkopavajo lahko brežine in druge hidrotehnične objekte, prožijo erozijske procese in podobno. »Za zdaj nismo evidentirali odškodnin, ki bi bile povezane z dejanskimi škodami zaradi nutrij v pomurskem območju,« so pristavili.
Popoln odvzem ob novem pojavu
V Sloveniji je dovoljen odvzem nutrij vse leto. Lani jih je bilo v Pomurju odvzetih 59, leto prej 74, leta 2023 90, medtem ko med letoma 2020 in 2022 od enega do 16 primerkov. ZGS navaja, da se odvzem številčno ne načrtuje. »Na območjih obstoječe razširjenosti se praviloma izvaja neomejen odvzem. Na območjih, kjer se vrsta pojavi na novo, je usmeritev zgodnje odkrivanje in popoln odvzem osebkov. Dovoljen je tudi lov s pastmi, z omejitvijo na območjih pojavljanja bobra in vidre, kjer je za lov nutrije prepovedano uporabljati neselektivne pasti, v katere bi se lahko ujela tudi bober ali vidra.« Velja pa tudi prepoved vnosa nutrije v naravo.
ZGS je ob našem poizvedovanju spomnil še na eno sorodno vrsto nutrije, neavtohtono vrsto pižmovko. Njena populacija je bila pred približno 50 leti na našem območju in v širši srednji Evropi zelo razširjena in močna po številu. »Ne vemo natančno, kaj se je zgodilo v populaciji pižmovke, da je ta vrsta iz srednjeevropskega prostora tako rekoč izginila in tudi na pomurskem območju danes ni več prisotna. Morda bo podobna usoda doletela tudi nutrijo,« so sklenili.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
