Člani Kulturnega društva Leskovec pri Krškem vse bolj glasno opozarjajo na nemogoče razmere, v katerih delajo leskovški kulturniki. Najbolj jih žuli, da nimajo primernih prostorov ne za pripravo ne za izvedbo številnih kulturnih prireditev, s katerimi bogatijo utrip kraja in se trudijo, da ne postane mrtvo spalno naselje. Zdaj so prisiljeni iskati gostoljubje v gasilskem domu in v osnovni šoli, ki pa seveda niso primerni in niti niso bili zgrajeni v te namene. V dosedanjem delu so dokazali, da znajo in hočejo delovati, vendar brez ustreznih razmer zgolj delavnost, volja in zagnanost ne zadoščajo.

Sprašujejo se, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se tisti, ki imajo moč in vpliv, lotili gradnje sodobnega doma krajanov, doma kulture, prosvetnega doma ali kakorkoli bi prepotrebno večnamensko stavbo imenovali. Pozivajo pristojne, da naredijo kaj za kraj. »In ne recite, da se ne da. Ozrite se okoli sebe. Vsak večji kraj ima dom, dvorano ...« pribijajo v pobudi, ki so jo naslovili na krajevne in občinske veljake.