Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poudarek je bil na znakovnem jeziku, kulturi gluhih, ustvarjalnosti, dostopnosti in povezovanju gluhe in slišeče skupnosti.

Vse več starejših s slabšim sluhom

Ob tej priložnosti smo se oglasili v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje, ki povezuje ljudi z izgubo sluha iz širše Šaleške doline ter si prizadeva za njihovo čim bolj enakovredno vključevanje v družbo. Prizadevajo si predvsem za večjo prepoznavnost slovenskega znakovnega jezika, dostopnejše informacije in boljše razumevanje vsakdanjih izzivov, s katerimi se srečujejo gluhi in naglušni. V društvu opažajo, da je med njihovimi člani vse več starejših, ki se soočajo s slabšim sluhom, zato jim poleg podpore in svetovanja nudijo tudi možnost druženja, povezovanja in aktivnega vključevanja v družbo.

O njihovem življenju, izzivih in spremembah smo se pogovarjali s predsednikom društva Francem Forštnerjem.

Slovenski znakovni jezik je njihov pravi jezik

Slovenski znakovni jezik ni zgolj način sporazumevanja, ampak živ in samostojen jezik s svojo slovnico, pravili in strukturo. Ima okoli 30.000 kretenj, vendar se nenehno razvija in dobiva nove izraze.

»Slovenski znakovni jezik je bogat, živ in samostojen jezik. Omogoča izražanje vsebin od vsakdanjih do strokovnih in zahtevnih,« poudarja Forštner.

V društvu zato veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju. Slovenski znakovni jezik predstavljajo otrokom v vrtcih, učencem in drugim skupinam, organizirajo pa tudi tečaje znakovnega jezika.

Ko je informacija povsod – a do nje ne moreš

Za slišeče je komunikacija nekaj samoumevnega. Informacije dobimo pri zdravniku, na uradu, po telefonu, na televiziji ali spletu. Za gluho osebo pa lahko že preprost obisk zdravstvenega doma ali telefonski pogovor predstavlja oviro.

»Gluh človek mora velikokrat sam poskrbeti, da bo informacija zanj dostopna,« pravi Forštner.

Zato so pomembni tolmači slovenskega znakovnega jezika, pa tudi pisna komunikacija, SMS-sporočila, videoklici in druge prilagoditve. Ključno je, da se poišče način, ki ga oseba lahko v celoti razume.

Tudi digitalno ni vedno dostopno

Tehnologija je življenje gluhih in naglušnih precej olajšala. Podnapisi, videoklici in različni tehnični pripomočki omogočajo lažjo komunikacijo, vendar tudi digitalni svet še ni vedno dostopen.

Videoposnetek brez podnapisov za gluho osebo ni v celoti dostopen. Podobne težave se lahko pojavijo pri spletnih straneh, videokonferencah in predvsem pri pomembnih oziroma kriznih informacijah.

V društvu niso samo za pomoč – so tudi prostor druženja

V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje je evidentiranih okoli 570 uporabnikov iz širše Šaleške doline. Dejansko je oseb z različnimi oblikami izgube sluha še več.

Slabši sluh lahko vodi tudi v osamljenost in umikanje iz družbe

Kot pojasnjuje Urška Jakop iz društva, so težave zelo različne – od sporazumevanja in telefonskih pogovorov do težav v hrupnem okolju ali pri spremljanju televizije. Pri starejših lahko izguba sluha vodi tudi v umikanje iz družbe in osamljenost.

Zato društvo ni le prostor za pomoč in svetovanje, ampak tudi za druženje, šport, izlete in povezovanje.

Najpomembneje je, da se znamo poslušati

Izguba sluha ne pomeni, da je človek manj sposoben sodelovati v družbi. Pogosto pa potrebuje drugačen način komunikacije in ustrezne prilagoditve.