Meira Hot: Družba brez sočutja do živali ni zrela
Meiro Hot poznamo kot podpredsednico državnega zbora in vidno članico stranke SD, a je veliko več kot to; med drugim tudi strastna zagovornica pravic živali.
V preteklosti ste se večkrat zavzeli za pravice živali; kako ocenjujete trenutni zakon o zaščiti živali in njegovo izvajanje v praksi? Vidite še prostor za izboljšave?
Zaščita živali je zame vprašanje, do katerega čutim veliko osebno odgovornost, hkrati pa verjamem, da odnos do živali veliko pove tudi o vrednotah in zrelosti naše družbe. Prav zato sem kot prvopodpisana, leta 2022, v zakonodajni postopek vložila novelo Zakona o zaščiti živali, s katerim smo bistveno dvignili standarde zaščite živali in odpravili številne pomanjkljivosti obstoječe ureditve ter določili večjo vlogo civilne družbe, vzpostavitev prehodnih hlevov, prepovedi privezovanja na verige ...
Pozneje smo skupaj s koalicijskimi partnerji pripravili in vložili tudi novelo zakona, ki je prinesla pomembne izboljšave na področju preprečevanja mučenja živali, boljšega nadzora ter večje odgovornosti države pri zaščiti živali. Ocenjujem, da smo z zakonodajo naredili pomembne premike, seveda pa se še zmeraj najde prostor za izboljšave in s tem se naš boj ne končuje.
Ob tem sem sprožila tudi pobudo in peticijo za dopolnitev Kazenskega zakonika, ki jo je podpisalo več kot 17.500 ljudi, saj menim, da mora povzročanje nepotrebnega trpljenja in smrti živali postati jasno pregonljivo kaznivo dejanje. Družba mora zelo jasno pokazati, da za krutost do živali ni prostora in da takšna dejanja zahtevajo tudi ustrezno kazensko odgovornost.
Kljub doseženemu napredku pa menim, da naše delo še ni končano. Še vedno vidimo primere zanemarjanja in mučenja živali, zato je nujno, da zakonodajo še naprej izboljšujemo in predvsem dosledno izvajamo v praksi. Prav zato bom tudi v prihodnje, v naslednjem mandatu, vztrajala pri tem, da dodatno okrepimo zaščito živali in ustrezno popravimo zakonodajo tudi na ravni kazenskega zakonika.
Naš odnos do živali namreč veliko pove o tem, kakšna družba smo. Kot je zapisal Mahatma Gandhi: "O veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali." Zato ostajam prepričana, da je skrb za živali tudi odraz naše odgovornosti, sočutja in zrelosti.
Kaj vam predstavljajo živali?
Zame živali predstavljajo predvsem brezpogojno ljubezen, iskrenost, zvestobo in posebno vrsto navezanosti, ki je človek pogosto ne zna izraziti z besedami. V njihovem odnosu do človeka ni pretvarjanja. Odzivajo se iskreno, preprosto in z veliko topline. Prav zato nas lahko naučijo pomembnih življenjskih vrednot, kot so sočutje, skrb, odgovornost in spoštovanje do vseh živih bitij.
Živali so tudi del našega vsakdana. Ko skrbimo za živali, v resnici skrbimo tudi za svet, v katerem živimo. Verjamem, da odnos družbe do živali veliko pove o naši zrelosti, empatiji in vrednotah. Družba, ki zna pokazati spoštovanje do živali, je praviloma tudi bolj sočutna in odgovorna do ljudi.
Kakšni so vaši prvi spomini nanje?
Moji prvi spomini na živali so povezani z našim mačkom Stripijem in psom Mikijem. Bila sta del mojega otroštva in naše družine. Kot otrok sem ob njiju prvič zares začutila, kako močna je lahko vez med človekom in živaljo. Hkrati pa sem se prvič soočila z bolečino ob izgubi, ki me je naučila, da izražanje čustev in solz ni izkaz šibkosti, ampak moči.
Odraščanje ob živalih človeka zelo hitro nauči empatije in odgovornosti. Nauči te, da živali niso igrače ali predmeti, ampak živa bitja, za katera je treba skrbeti, jih spoštovati in razumeti njihove potrebe. Prav zato me navdaja poseben ponos, da nam je leta 2019 uspelo doseči pomembno spremembo v Stvarnopravnem zakoniku, s katero smo v slovenski zakonodaji jasno določili, da živali niso stvari, temveč čuteča živa bitja.
Ali vas kakšen ljubljenček čaka doma, ko pridete iz Ljubljane?
Da, doma imam beagla Skyja, šestletnega nagajivca, ki je v resnici družinski član. Beagli imajo poseben značaj. So radovedni, igrivi in včasih tudi precej trmasti, ampak prav zaradi tega so tako simpatični. Sky mi vsak dan znova pokaže, kako veliko veselja in topline lahko prinese žival v dom. Ker je igriv, ogromno časa preživiva zunaj. Sprehod z njim ob morju je zame najboljša anti-stres terapija.
Že vrsto let ste v politiki; zakaj ste se odločili vstopiti v ta svet?
Vedno me je vodila želja, da poskušam stvari izboljšati. Politika je pogosto zahtevna in včasih tudi zelo nehvaležna, vendar je hkrati prostor, kjer lahko vplivaš na spremembe, ki ljudem resnično olajšajo življenje. Če želiš nekaj spremeniti, moraš biti pripravljen prevzeti odgovornost in vztrajati tudi takrat, ko ni najlažje in bi bilo precej lažje odkorakati stran.
Moja pot v politiki je potekala postopoma. Najprej sem bila občinska svetnica, nato podžupanja Občine Piran, danes pa opravljam delo poslanke v Državnem zboru. Še vedno sem tudi občinska svetnica, kar mi omogoča, da ostajam zelo neposredno povezana z lokalnim okoljem. Prav ta pot mi je dala širino, ki se mi zdi v politiki zelo pomembna.
Na lokalni ravni si zelo blizu ljudem in njihovim vsakodnevnim izzivom. Tam se pogosto tudi prvič odprejo številni problemi, ki jih ljudje občutijo v svojem vsakdanjem življenju. Od infrastrukture, turizma in kmetijstva do vprašanj prostora in razvoja skupnosti. Prav zato je stik z lokalnim okoljem zame izjemno dragocen, saj omogoča, da politiko razumeš skozi konkretne zgodbe ljudi.
V Državnem zboru pa imaš možnost, da na te izzive odgovarjaš tudi s sistemskimi rešitvami. Veliko težav se namreč odpre na lokalni ravni, rešitve pa pogosto zahtevajo spremembe zakonodaje ali drugačne odločitve na državni ravni. Ta preplet lokalnega in državnega dela mi pomaga, da še bolje razumem potrebe ljudi, njihove težave in pričakovanja.
In prav to je zame bistvo politike: da poslušaš, razumeš in potem skušaš stvari tudi dejansko izboljšati. Ne gre le za besede, ampak za to, da se problemi ljudi prevedejo v konkretne rešitve, ki jim olajšajo življenje in prispevajo k razvoju skupnosti.
Omenili ste sprehode ob morju, kaj še radi počnete, ko se želite umakniti in odmisliti skrbi?
Dejansko mi največ pomeni čas v naravi in ob morju. Sprehod ob obali ali kratek odmik od vsakodnevnega vrveža mi vedno pomaga, da zberem misli. Zelo rada tudi berem ali poslušam glasbo in podkaste o različnih zgodovinskih obdobjih. To so trenutki, ko si človek lahko malo oddahne in se potem z novo energijo vrne k delu.
Med letošnjo volilno kampanjo ste se udeležili televizijskega soočenja, kjer ste omenili, da veliko časa preživite na cesti, da se vedno vračate domov v Slovensko Istro. Kaj vam pomeni dom?
Dom je zame občutek pripadnosti. Je prostor, kjer se človek počuti mirno, kjer so ljudje, ki jih imaš rad, in kjer se vedno znova napolnim z energijo. Istra ima zame poseben pomen. Tukaj sem doma, tu so moje korenine. In prav zato mi je tudi zelo pomembno, da se glas ljudi iz Slovenske Istre, ki je drugačna od ostalih delov Slovenije, sliši tudi v Ljubljani. Vračam se tudi zato, ker imam tako najboljši stik z ljudmi, ki jih zastopam v parlamentu. Na ta način tudi najlažje razumem problematiko, ki jo sprožajo naše odločitve v Ljubljani.
Vsakodnevna pot med Ljubljano in Slovensko Istro mi daje tudi zelo neposreden vpogled v izzive, s katerimi se srečujejo ljudje na tem območju. Prav pogovori z lokalnimi prebivalkami in prebivalci ter njihove vsakodnevne tegobe so mi dali dodatni zagon, da sem vztrajala pri prizadevanjih za izvzetje hitrih cest H5 in H6 na odseku Škofije–Koper iz vinjetnega sistema. Šlo je za vprašanje pravičnosti in razumevanja posebnosti našega prostora, kjer številni ljudje te odseke uporabljajo kot del vsakodnevne poti na delo, v šolo ali po opravkih. Verjamem, da mora država pri sprejemanju odločitev upoštevati tudi realno življenje ljudi na terenu.
Tudi zato sem razumela stisko sobodajalcev in drugih, ki živijo od turizma. Gre za dejavnosti, ki so pomemben del življenja in gospodarstva našega prostora.
Smo pa tudi ruralno območje. Prisluhnila sem kmetovalcem in najemnikom parcel in zato sem vesela, da je prišlo do strokovnega omizja z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, na katerem so odprli določene vsebine in poskušali odgovoriti na zapletene situacije. Verjamem namreč v moč dialoga in komunikacije.
Odločitve se naj sprejemajo tako, da ljudem omogočajo stabilno in predvidljivo okolje za delo in življenje.
Ogromno omenjate Slovensko Istro, verjetno pa vam je lepo tudi kje drugje?
Slovenija je izjemno lepa in jo pogosto prevozim podolgem in počez tudi zaradi svojih službenih obveznosti, ki me vodijo v različne kraje po državi. Vedno znova me navdušuje, kako raznolika in bogata je naša narava, predvsem pa kako prijazni in dobrosrčni so ljudje.
Če mi le čas dopušča, pa rada potujem tudi v bolj oddaljene kraje sveta, saj mi potovanja vedno znova odprejo nova obzorja in prinesejo drugačen pogled na življenje. Posebno mesto, kamor se rada vračam, je tudi London. To je mesto, ki zame simbolizira multikulturnost, odprtost, pestrost idej in nenehen razvoj. Vedno znova me navdihuje njegova energija in občutek, da se tam srečujejo različni svetovi, kulture in zgodbe. Prav ta odprtost in dinamika sta nekaj, kar me pri Londonu vedno znova pritegne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.