Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Manj ljudi si deli kopalnico, v bivalnih enotah so kuhinjski bloki, več je zasebnosti. To so spremembe, ki uporabnikom namestitvenega programa Društva Hiša v Velenju pomenijo veliko.

Po večletnem iskanju primerne lokacije je program dobil nove prostore na Vojkovi, ki jih je zagotovila Mestna občina Velenje.

Ob odprtju in dnevu odprtih vrat smo se o življenju v novih prostorih ter izzivih pomoči ljudem brez doma pogovarjali z Brigito Šinigoj, predsednico Društva Hiša in strokovno delavko Centra za brezdomne osebe Velenje.

Pridobitev pozdravlja, obenem pa opozarja: ustrezni prostori so pomemben korak, vendar sami ne morejo rešiti vseh stisk, zaradi katerih ljudje ostajajo brez varnega bivališča.

Več zasebnosti in manj jutranje gneče

»Zdaj imajo uporabniki lepše, dostojnejše življenjske pogoje,« je povedala Šinigoj. Prejšnja hiša je bila dotrajana, težave so bile tudi s kopalnicami in sanitarijami. Ker je bila dejansko uporabna predvsem spodnja kopalnica, je bila zjutraj pogosto gneča.

Na novi lokaciji uporabniki bivajo v manjših enotah. Kopalnico uporablja manj ljudi, kuhinjski bloki pa jim omogočajo, da si tudi sami kaj pripravijo. Boljše pogoje za delo imajo tudi zaposleni.

Selitev so načrtovali več let, saj je bila prejšnja hiša zaradi gradnje hitre ceste predvidena za rušenje. Z občino in njenim stanovanjskim uradom so pregledali številne možnosti, preden so rešitev našli na Vojkovi.

Iskanje prostorov je razkrilo tudi predsodke

Pot do nove lokacije ni bila preprosta. Šinigoj je povedala, da so se pri iskanju srečevali tudi z neprijetnimi odzivi in morali večkrat pojasnjevati ter zagovarjati svoje delo.

Na Vojkovi, kjer so manjša neprofitna stanovanja in bivalne enote, so po njenih besedah našli več razumevanja. Tudi tamkajšnji stanovalci se srečujejo z različnimi življenjskimi stiskami.

Iz te izkušnje je izluščila spoznanje, da so ljudje, ki sami poznajo težave, pogosto bolj pripravljeni razumeti stisko drugega. Tudi na novi lokaciji seveda ni vedno vse brez zapletov. »Se skregamo, ampak se pogovorimo in gremo dalje,« je opisala sobivanje.

· Pravičnost za vse

Brezdomstvo, socialne stiske in izzivi

Pripravljeni tudi na sprejem žensk

Pomembna novost je možnost nastanitve žensk, ki je na prejšnji lokaciji niso imeli. Brigita Šinigoj je ob našem obisku povedala, da so prostori že pripravljeni in lahko sprejmejo tudi uporabnice. Ženskam je namenjena ločena enota z dvema posteljama, za moške pa je na voljo 12 mest.

Po občinskih podatkih je namestitveni program letos uporabljalo 17 različnih oseb, vse so bili moški, stari od 25 do 68 let. V prvih devetih mesecih so prejeli 32 povpraševanj in vključili tri nove uporabnike. Šinigoj je pojasnila, da imajo dolgoročno v povprečju nastanjenih približno deset ljudi mesečno.

Ob številkah pa opozarja, da te ne povedo vsega. Vsak posameznik pride s svojo zgodbo in prepletom težav, ki zahteva individualno obravnavo.

Prenočišče, obroki in podpora pri urejanju življenja

Ko se nanje obrne človek, ki je ostal brez doma, najprej preverijo njegove okoliščine in možnosti sprejema. Če imajo prostor, lahko občana Velenja praviloma sprejmejo hitro. Pri osebah iz drugih občin je namestitev povezana tudi z dogovorom o sofinanciranju programa.

Nekdo se sprva vključi le v prenočevanje, ki omogoča spanje, umivanje in zajtrk, drugega glede na okoliščine takoj vključijo v celodnevno namestitev.

Uporabniki za bivanje plačujejo prispevek. Po pojasnilih Šinigoj ta za celodnevno namestitev znaša 50 odstotkov denarne socialne pomoči, za prenočevanje pa 30 odstotkov. Pri celodnevni namestitvi so zagotovljeni trije obroki, uporabniki pa lahko uporabljajo tudi kuhinje.

»Kam bo šel?«

Bivanje v programu praviloma ni časovno omejeno. Nekateri odidejo hitro, drugi ostanejo dlje, ker ustrezne nadaljnje možnosti nimajo.

»Če pogledamo človeka, ki je sam, nima socialne mreže in ima denarno socialno pomoč ali nizko pokojnino – kam bo šel?« se sprašuje Šinigoj.

Tržni najem je za številne nedosegljiv, na neprofitna stanovanja se čaka. Posebej zahtevne so razmere starejših uporabnikov, ki zdravstveno opešajo in potrebujejo več pomoči, kot je namestitveni program lahko zagotovi. Prehod v dom starejših ali ustrezen socialnovarstveni zavod pa je po njenih izkušnjah pogosto zelo težaven.

Pomoč ne more temeljiti samo na prostovoljstvu

Mestna občina Velenje ostaja glavni financer programa in je omogočila tudi nove prostore. Program Center Hiša je po besedah Šinigoj strokovno verificiran ter ima zagotovljeno tudi večletno financiranje pristojnega ministrstva.

Društvo izvaja še program Sopotnik, v katerem pomagajo ljudem, ki bivališče imajo, vendar potrebujejo podporo. Po zadnjih podatkih, ki jih je predstavila sogovornica, vanj mesečno vključujejo več kot 50 ljudi.

Ob tem poudarja pomen zaposlenih strokovnih delavcev. Prostovoljci so dragocena pomoč, vendar tako zahtevnih programov ni mogoče izvajati zgolj s prostovoljnim delom. Stabilno financiranje in ustrezni kadri so nujni za neprekinjeno podporo.

Kritična je tudi do počasnega sistemskega odzivanja na brezdomstvo. Opozorila je na pripravljeno strategijo za preprečevanje in končanje brezdomstva, pri kateri po njeni oceni manjka odločnosti za nadaljnje korake.

Brez doma, a z mestom med nami

Nove prostore je ob svetovnem dnevu brezdomstva in svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ju obeležujemo 10. oktobra, obiskal tudi župan Peter Dermol. Uporabnikom je zaželel, da bi bili prostori kraj druženja, povezovanja in dobrega počutja, zaposlenim pa se je zahvalil za pomoč ljudem v stiski.

Letošnje sporočilo 14 slovenskih izvajalcev programov na področju brezdomstva in socialne izključenosti je: »Brez doma. Ne brez mesta med nami.« V skupni izjavi opozarjajo, da se izguba doma pogosto prepleta z revščino, zdravstvenimi težavami, duševnimi stiskami in izključenostjo.

V Društvu Hiša so ob tej priložnosti pripravili tradicionalni Zajtrk prvakov in dan odprtih vrat. V soboto, 10. oktobra, bodo dopoldne v središču Velenja mimoidočim delili simbolična »hišna« darilca, v drugi polovici meseca pa načrtujejo še skupno aktivnost z Mladinskim centrom Velenje in Šentom.

Za uporabnike se pomen nove pridobitve kaže predvsem v vsakdanjih trenutkih: v dostopni kopalnici, možnosti priprave obroka in nekaj več zasebnosti. V pogojih, ki človeku omogočajo dostojnejše življenje, medtem ko s podporo išče pot naprej.