Profimedia

Ameriški predsednik Donald Trump zahteva, da zavezniki namenijo pet odstotkov BDP za obrambo, kar je precej več od sedanjega cilja dveh odstotkov. To povečanje je nujno zaradi grožnje Rusije ter potrebe po ponovni oborožitvi in oskrbi Ukrajine. Končna odločitev o novem cilju bo sprejeta na Natovem vrhu junija v Haagu, Rutteja povzema portal Politico.

"V prihodnjih mesecih bomo dosegli soglasje," je dejal Rutte in poudaril, da mora obrambna poraba postati prednostna naloga, kar bi lahko vplivalo na socialne programe. Nato določa nove cilje zmogljivosti, osredotočene na zračno obrambo, daljinsko vodenje raket in tanke.

Evropa in Kanada sta po koncu hladne vojne premalo vlagali v obrambo, je priznal Rutte. "ZDA upravičeno zahtevajo prerazporeditev bremena," je dejal in to zahtevo označil za logično.

Kljub opozorilom ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha, da zavezniki ne morejo samoumevno računati na trajno prisotnost ZDA v Natu, Rutte vztraja, da Washington ostaja zavezan zvezi. Ker ZDA prispevajo več kot 50 odstotkov skupnega proračuna zveze Nato, je organizacija v veliki meri "ameriška".

Predsednik vlade Robert Golob je v začetku meseca dejal, da Slovenija vztraja pri načrtovanem postopnem dvigu obrambnega proračuna na dva odstotka BDP do leta 2030. Rutte je sicer že pred mesecem Sloveniji dal vedeti, da od nje pričakuje izdaten dvig sredstev za obrambo.

Kar zadeva Ukrajino, je Rutte dejal, da so pri mirovnih pogajanjih vse možnosti odprte. Trump in Hegseth sta namignila, da Ukrajina ne bo povrnila vsega okupiranega ozemlja in ne bo postala članica Nata, čeprav je Hegseth kasneje omilil svoje izjave.

"Zagotoviti moramo, da Putin ne pridobi niti kvadratnega kilometra Ukrajine," je dejal Rutte.