Nova svarila Američanov

Trgovinski predstavnik ZDA Jamieson Greer je po poročanju STA danes posvaril evropske države, naj ne uporabijo instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI) oziroma t. i trgovinske bazuke, ki se omenja med možnimi ukrepi EU v odziv na ameriške grožnje s carinami v zvezi z Grenlandijo.

OGLASNI PROSTOR

Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

"Vsaka država bo storila tisto, kar je v njenem nacionalnem interesu, in to prinaša določene posledice," je ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu povedal Greer in dodal, da uporaba instrumenta ACI "ne bi bila pametna".

Kaj je trgovinska bazuka? Več tukaj ...

Trgovinski dogovor z ZDA zamrznjen? 

Po poročanju britanske BBC bo EU julija lani sklenjen trgovinski dogovor z ZDA, ki bi ga moral prihodnji teden končno ratificirati Evropski parlament, pospravila v predal. To naj bi za BBC potrdili viri, seznanjeni z dogajanjem v Odboru Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino. To naj bi evropski uradniki naznanili jutri v Strasbourgu.

K tej potezi je sicer v zadnjih dneh pozivalo vse več evropskih voditeljev, da je to možno, pa je nakazala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Podobno poroča francoska tiskovna agencija AFP, saj so zamrznitev trgovinskega dogovora ob robu plenarnega zasedanja parlamenta v Strasbourgu potrdili vodilni predstavniki več političnih skupin, vključno s politično skupino socialistov in demokratov (S&D) ter največjo politično skupino Evropsko ljudsko stranko (EPP). Kot je navedla vodja S&D Iratxe Garcia Perez, so z drugimi skupinami glede tega vprašanja dosegli "večinski dogovor."

Scott Bessent Evropi: Ne sprejemajte povračilnih ukrepov

Ameriški finančni minister Scott Bessent je evropske države znova opozoril, naj zaradi Trumpovega načrta prevzema Grenlandije ne sprejmejo povračilnih ukrepov. V Davosu je dejal, da bi morali biti evropski voditelji dovzetni za predloge, biti brez predsodkov. "Vsem pravim, umirite se. Zadihajte. Ne sprejemajte povračilnih ukrepov. Predsednik bo jutri tukaj in bo prenesel svoje sporočilo," je med drugim dejal Bessent.

Družinski posli

V Trumpovih žepih po enem letu »služenja« Američanom milijarde

Ameriški guverner: To je rdeči alarm

Demokratski guverner ameriške zvezne države Kalifornija Gavin Newsom, ki je prav tako prisoten v Davosu, je danes Evropejce pozval, naj ostanejo čvrsti in se ne uklonijo Donaldu Trumpu. "Čas je za pokončno in čvrsto držo," je med drugim dejal eden glasnejših kritikov Donalda Trumpa med ameriškimi politiki.

Newsom je poudaril, da Evropa plačuje ceno, ker se Trumpu v primeru Grenlandije ni postavila po robu že lani, ko se je začel poigravati s to idejo. "To je rdeči alarm, vi pa še vedno igrate po pravilih," je še dejal ter Trumpa označil za "tiranozavra".

Zakaj Macron nosi sončna očala

Francoski predsednik EmmanuelMacron pa se v središču pozornosti ni znašel samo zaradi kratkih sporočil Donaldu Trumpu, ampak tudi zaradi sončnih očal.

Očala nosi že nekaj dni, tudi med uradnimi sestanki. Nosil jih je tudi med današnjim govorom na Globalnem strateškem forumu v Davosu.

Macron nosi sončna očala v slogu Top Gun, vendar ne zato, da bi zbujal strah, ampak zaradi manjše zdravstvene težave. Kot je pojasnil, mu je v očesu počila žila.

Profimedia

Suverenost ni na prodaj

Evropski poslanci so se v današnji razpravi glede Grenlandije v luči groženj ZDA s carinami in izražanju teženj po prevzemu arktičnega otoka zavzeli za odločnejši upor Evrope proti pritiskom ZDA. 

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je poudarila, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem, ki morajo sami odločati o prihodnosti otoka. "Suverenost ni naprodaj", je dejala in dodal, da to ne morejo spremeniti grožnje s carinami ali vojaškim posredovanjem. Menila je še, da mora biti evropski odziv na grožnje ZDA umirjen in realističen, Evropska unija pa si ne želi spopadov ali prepirov, vendar bo Grenlandiji in Danski stala ob strani ter ima orodja, ki jih lahko uporabi v odzivu na pritiske ZDA.

Danski evroposlanec Henrik Dahl iz vrst največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je ocenil, da pri sporu glede Grenlandije ne gre le za pritisk na majhno suvereno državo s strani svetovne velesile, temveč na sama načela sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med državami.

"Najbližji zaveznik Evrope je Evropa sama," je dejala danska evroposlanka Christel Schaldemose (S&D) in podobno kot Kallas poudarila, da Grenlandija ni naprodaj, suverenosti pa se ne da kupiti. Zavzela se je za odločnejši odziv EU na grožnje ZDA.

Macron: »Noro« je, da moramo odgovarjati na »nepotrebno agresivnost« ZDA

V seji vprašanj in odgovorov po govoru je Emmanuel Macron še dodatno zaostril retoriko glede ameriških groženj s carinami. Situacijo, v kateri se je znašla Evropa, je označil za absurdno.

Macron je dejal, da je ideja, da bi Evropska unija svoj instrument proti prisili (anti-coercion instrument) prvič v zgodovini uporabila prav proti svoji zaveznici ZDA, preprosto »nora« (crazy).

Krivdo za nastalo situacijo je pripisal Beli hiši. »To obžalujem, a to je posledica zgolj nepredvidljivosti in nepotrebne agresivnosti,« je bil neposreden francoski predsednik.

Dodal je, da »nima smisla imeti carin in biti razdeljen, ter celo groziti z dodatnimi carinami« med zavezniki, saj to le slabi Zahod.

Macron:  »Raje imamo spoštovanje kot nasilneže«

V drugem delu govora se je uskladil s sporočili predsednice Evropske komisije. Tudi on je pozval k drastičnemu zmanjšanju birokracije in poenostavitvi regulacije. 450 milijonov prebivalcev EU mora postati resnično enoten domači trg za vsa evropska podjetja, kar vključuje tudi dokončanje unije kapitalskih trgov.

Preberite še

Odnosi

Tako Goran Dragić Sloveniji vrača za vse, kar mu je bilo dano

Francoski predsednik je svoj nastop v Davosu zaključil z močnim sporočilom o vrednotah, ki je bilo očitno usmerjeno proti Donaldu Trumpu in drugim avtoritarnim voditeljem.

Profimedia

Priznal je, da je Evropa »včasih prepočasna in potrebna reform«, a poudaril, da je hkrati »predvidljiva, lojalna in kraj, kjer so pravila igre preprosto vladavina prava«. Da bi popravila globalna neravnovesja, mora postati »mnogo močnejša in bolj avtonomna«.

Nato je sledil finale govora z neposredno primerjavo: »Verjamemo, da potrebujemo več rasti, več stabilnosti v tem svetu. A raje imamo spoštovanje kot nasilneže (bullies) ... in raje imamo vladavino prava kot brutalnost.«

Govor je sklenil z odprtim vabilom investitorjem in talentom: »Dobrodošli ste v Evropi in še bolj dobrodošli v Franciji.«

Macron: Evropa je trenutno nekonkurenčna

Francoski predsednik je opozoril na ključno oviro, ki Evropi preprečuje preboj na področjih prihodnosti, kot sta umetna inteligenca in čista energija.

Osredotočil se je na dve stvari:

• Proračun EU je premajhen: Skupna evropska blagajna ne zadošča za tekmo z velesilami v ključnih sektorjih.

• Paradoks zasebnih vlaganj: Macron je izpostavil boleče dejstvo, da ima Evropa sicer več prihrankov kot ZDA, a ta denar ne ostaja doma. Velik del se vlaga v delnice in obveznice zunaj Evrope, namesto da bi financiral domače inovacije.

Francoski predsednik je v nadaljevanju svojega govora postal zelo konkreten glede posledic trenutne globalne trgovinske dinamike. Pozval je, da mora biti Evropa »bolj realistična« pri svojem odzivu na agresivne politike ZDA in Kitajske.

Izpostavil je kemijsko in avtomobilsko industrijo kot sektorja, ki sta »dobesedno mrtva« zaradi neenakih pogojev na trgu.

Kot rešitev je predlagal uvedbo načela »evropske preference«, podobno kot to že počnejo v ZDA. Poudaril pa je, da to ne pomeni izolacionizma.

Kitajske neposredne tuje investicije so v Evropi še vedno dobrodošle, a le, če bodo spoštovale enake standarde in pravila.

Macron udaril na obe strani: Proti ameriškemu »podrejanju« in kitajskim »presežkom«

Francoski predsednik je v osrednjem delu govora zarisal ostro ločnico prihodnosti sveta. Dejal je, da se svet sooča s temeljno izbiro:

Pasivno sprejetje »zakona močnejšega«: To po njegovih besedah vodi v »vazalizacijo«, blokovsko politiko in »nov kolonialni pristop«. S tem je jasno zavrnil logiko, ki jo trenutno vsiljujeta tako Washington kot Peking.

Učinkovit multilateralizem: Kot alternativo ponuja obrambo multilateralizma, ki služi interesom vseh, kjer sta ključni nacionalna suverenost in neodvisnost.

Macron je neposredno branil nedavno napotitev francoskih sil na Grenlandijo. Poudaril je, da to »ne pomeni grožnje nikomur, temveč podporo zavezniku in drugi evropski državi« pri obrambi njene suverenosti.

Napovedal je, da želi Francija v času svojega predsedovanja skupini G7 ta forum oživiti kot mesto za »iskren dialog«, katerega cilj je preprečiti trgovinske vojne in zaščititi globalni red pred protekcionistično eskalacijo. »Cilj je dokazati, da so svetovne velesile še vedno sposobne priti do skupne diagnoze globalnega gospodarstva,« je dejal.

V nadaljevanju je Macron brez zadržkov kritiziral obe velesili, ki po njegovem mnenju spodkopavata pravila igre. Opozoril je, da smo priča »neusmiljenemu« tekmovanju, kjer strukture za reševanje konfliktov propadajo.

Profimedia

Washingtonu je očital, da »zahteva maksimalne koncesije in odkrito cilja na oslabitev in podreditev Evrope«. Prav tako je kritiziral »kopičenje novih ozemelj«, kar je neposredna puščica v smeri Trumpovih ambicij po nakupu Grenlandije.

Peking je okrcal zaradi »ogromnih presežnih zmogljivosti« in »izkrivljajočih praks«, s katerimi poskuša preplaviti določene sektorje in zatreti konkurenco.

OGLASNI PROSTOR

Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

»Odgovor za rešitev tega problema je več sodelovanja in gradnja novih pristopov,« je dodal Macron. Ključna rešitev je po njegovem jasna: »Gradnja večje ekonomske suverenosti, še posebej za Evropejce. To je zame osrednji odgovor,« je še dejal francoski predsednik.

Macron takoj zbodel Trumpa: »Slišim, da so bile nekatere vojne 'rešene'«

Francoski predsednik Emmanuel Macron je že takoj na zažetku svojega govora očitno zbodel Donalda Trumpa, kar je v dvorani sprožilo pridušen smeh.

Med opozarjanjem na nestabilnost in neravnovesja v današnjem svetu je Macron navedel mračen podatek: »V letu 2024 smo imeli več kot 60 vojn, kar je absoluten rekord.«

Nato pa je z nasmeškom dodal: »... čeprav razumem, da jih je bilo nekaj izmed njih 'rešenih' (fixed).«

Komentar je bil jasna referenca na Trumpovo nenehno hvalisanje, kako hitro je končal (ali "uredil") svetovne konflikte. Macronov sarkazem nakazuje, da Evropa teh "rešitev" ne vidi kot trajnega miru, temveč morda le kot začasne dogovore pod prisilo.

Guverner Kalifornije ozmerjal Evropejce: »Vaš odziv je patetičen. Trump je T-Rex, ki vas bo požrl«

V debato se je vključil tudi guverner Kalifornije Gavin Newsom, ki je evropskim voditeljem nastavil neprijetno ogledalo. V pogovoru z novinarji je bil do evropske taktike popuščanja Trumpu neusmiljen.

Newsom je odziv Evrope na Trumpove poteze označil za »patetičnega« in »sramotnega«. Evropske voditelje je pozval, naj se »zresnijo in prenehajo biti sokrivi« pri Trumpovem rušenju reda, piše The Guardian.

Razgalil je prepad med tem, kar evropski politiki govorijo javno, in tem, kar si mislijo zasebno. »Ta človek [Trump] ima ljudi za norce,« je dejal Newsom. »Mislim, vsi ga opravljajo za hrbtom. Smejijo se mu, medtem pa se mu dobrikajo,« je še dodal po poročanju brtanskega časnika.

Po poročanju Bloomberga je Newsom postregel z morda najbolj slikovito in brutalno analizo odnosov s Trumpom: »Z Donaldom Trumpom ni diplomacije – on je T-Rex. Ali se pariš z njim, ali pa te požre.«

Poleg Macrona na oder prihajajo še ključni Trumpovi ljudje

Medtem ko vsa dvorana v Davosu nestrpno pričakuje nastop francoskega predsednika, je seznam današnjih govorcev poln tudi drugih vplivnih imen, ki bodo krojila usodo trgovinskih odnosov.

Na oder bosta stopila ključna arhitekta ameriške gospodarske politike:

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick.

Ameriški finančni minister Scott Bessent.

Njuna nastopa bosta pod posebnim drobnogledom, saj bosta verjetno morala pojasnjevati Trumpove grožnje s carinami in logiko za zahtevo po Grenlandiji. Prav tako bo zbrane nagovoril kanadski premier Mark Carney.

Peking ponudil 'roko' svetovnemu gospodarstvu

Na oder v Davosu stopil tudi podpredsednik kitajske vlade He Lifeng. Njegov nastop je bil usmerjen v zagovor multilateralizma, a poln prikritih bodic na račun Washingtona, je poročal The Guardian.

V očitnem sporočilu Beli hiši je dejal, da je reševanje težav s skupnimi močmi učinkovitejše od »kazanja s prstom«. Poudaril je, da je prihodnost sveta odvisna od sodelovanja in solidarnosti.

Svet se po njegovih besedah ne sme vrniti k »zakonu džungle, kjer močnejši ustrahuje šibkejšega«. (Izjava, ki bi jo lahko s olajšanjem sprejeli tudi v Tajvanu, čeprav je bila verjetno namenjena ameriškim trgovinskim pritiskom).

Kljub temu da je Kitajska zaradi ogromnega trgovinskega presežka z ZDA že dolgo tarča Donalda Trumpa, je He Lifeng vztrajal, da Peking »nikoli namerno ne zasleduje trgovinskega presežka«.

Napovedal je, da je Kitajska pripravljena »odločno razširiti« svoj uvoz. Cilj Pekinga je preobrazba iz zgolj »tovarne sveta« v »svetovni trg«.

Svoj nastop je zaključil s slikovito prispodobo, v kateri je delegate v Davosu pozval, naj skupaj krmarijo svetovno gospodarstvo skozi »širni modri ocean« in prebijejo vse vetrove in valove.

OGLASNI PROSTOR

Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

Opozorilo belgijskega premierja: »Če se ne zbudimo, bomo Trumpovi sužnji«

V nadaljevanju svojih eksplozivnih komentarjev je belgijski premier orisal mračno sliko sveta po morebitnem razpadu čezatlantskega zavezništva. »Če atlantizem res umre – upam, da ne, a če umre – bo z njim umrla tudi globalizacija. To je zelo jasno,« je dejal De Wever in dodal ključno prispodobo: »In v takem svetu ne moremo ostati rastlinojedci.«

Opozoril je, da se mora Evropa »zbuditi in ponovno oborožiti«, če želi odgovoriti na strukturne premike v ZDA. Še posebej kritičen je bil do tehnološke odvisnosti stare celine: »Postali smo popolnoma odvisni od tehnologije, ki je ne posedujemo in ne nadzorujemo. Bili smo malce naivni in čas je, da se zbudimo. Potrebujemo lastne tehnološke platforme za gradnjo jutrišnje blaginje.«

Znova je uporabil metaforo suženjstva: »Če ne, lahko Trump z nami počne, kar hoče ... lahko nas naredi za sužnje, ker v resnici takrat bomo sužnji in bomo morali vzeti za samoumevno vse, karkoli že se bo odločil.«

De Wever je zaključil z analizo, da sprememba v Beli hiši ni le muha enega predsednika, temveč dolgoročen trend, ki so ga Evropejci spregledali, ker so bili navajeni na »zelo prijazne predsednike, kot je bil Obama«. »Gre za strukturni premik. Obraz Amerike se je obrnil proti Pacifiku. Njihov hrbet je obrnjen proti Atlantiku in to se po Trumpu ne bo spremenilo,« je bil jasen belgijski premier.

»Na žalost ni samoumevno, da so ZDA še zaveznica«

Belgijski premier Bart De Wever je na panelu še zaostril svojo kritiko do Washingtona. Na neposredno vprašanje, ali lahko Evropa jemlje zavezništvo z ZDA kot samoumevno, je odgovoril: »Na žalost ne.«

»Rad bi potrdil, da so zaveznica, a potem se morajo kot zaveznica tudi obnašati,« je dejal De Wever in razkril podrobnosti z nedavnega srečanja »koalicije voljnih« (skupine držav za pomoč Ukrajini). Tam naj bi ameriški predstavniki izjavili, da v vojni med Rusijo in Ukrajino ne želijo zavzeti strani.

»To se mi je zdelo zelo šokantno,« je priznal premier. »Odraščal sem v 80. letih, ko se je Zahod za nekaj zavzemal: za suverenost ljudi, za demokracijo, za svobodo. Ideja, da v konfliktu med tiranom in demokracijo ZDA rečejo 'ne bomo zavzeli strani' ... Putin to vidi. Naša razdeljenost je njegova moč.«

Opozoril je še na nevarne posledice spora okoli Grenlandije: »Če Putin spremlja novice in vidi, da ena članica Nata grozi drugi z vojaško invazijo, ga to ne bo odvrnilo od nadaljevanja vojne v Ukrajini. In zagotovo ne bo odvrnilo Kitajcev od njihove imperialistične agende.«

De Weverjev ultimat Donaldu Trumpu

Poleg dramatičnega nastopa na glavnem odru je belgijski premier za domače medije podal še bolj neposredno opozorilo. V izjavi za belgijsko televizijo VRT News je dejal: »Mi kot Evropa moramo reči Trumpu: do tu in nič dlje. 'Umakni se,' ali pa bomo mi šli 'do konca'.«

De Wever je priznal, da je imel Trump v preteklosti prav glede prenizkih evropskih obrambnih izdatkov in da je bila njegova frustracija razumljiva. Vendar je poudaril, da je trenutna situacija povsem drugačna: »Grožnja zaveznici Nata z vojaškim posredovanjem na ozemlju Nata je tako brez primere, da se resnično približujemo točki preloma.«

Dodal je še, da bi bila trgovinska vojna z ZDA »katastrofalna«, a je hkrati opozoril Washington, da bi bila posledice »enake za obe strani Atlantika«.

Premier Belgije brez dlake na jeziku: »Biti nesrečen suženj je nekaj drugega«

Belgijski premier Bart De Wever je v svojem nastopu uporabil enega najostrejših besednjakov doslej in opozoril, da se 80-letno obdobje atlantizma bliža koncu, če Donald Trump ne spremeni svoje politike, piše The Guardian.

De Wever je odkrito priznal, da je Evropa do zdaj vodila politiko popuščanja: »Bili smo zelo prizanesljivi, tudi pri carinah, v upanju, da bomo dobili njegovo podporo za vojno v Ukrajini.« A ta strategija je po njegovem trčila ob zid.

»Zdaj se prestopajo številne rdeče črte. Imate izbiro glede svojega samospoštovanja. Biti srečen vazal je ena stvar. Biti nesrečen suženj je nekaj povsem drugega. Če zdaj stopite nazaj, boste izgubili dostojanstvo – verjetno najdragocenejšo stvar v demokraciji,« je bil neposreden De Wever.

Napovedal je, da se bo s Trumpom srečal v sredo skupaj z belgijskim kraljem Filipom, a bo srečanje imelo »drugačen značaj, kot smo načrtovali«. Sporočilo bo jasno: »Prestopate rdeče črte. Če se razdelimo, je to konec ere.«

Svoj nastop je zaključil s citatom Antonia Gramscija: »Če staro umira in se novo še ne more roditi, živite v času pošasti.« De Wever je ob tem tudi opozoril predsednika ZDA: »Na njem [Trumpu] je, da se odloči, ali želi biti pošast – da ali ne.«

Po Trumpovem napadu so vse oči uprte v Macrona

Po odmevnem nastopu Ursule von der Leyen se v Davosu obeta še pestro popoldne. Oči svetovne javnosti bodo uprte predvsem v francoskega predsednika, ki je bil ponoči tarča Trumpovih žaljivih komentarjev.

Okoli 13. ure bodo v Davosu nastopili belgijski premier Bart De Wever (znan po svoji vlogi pri zasegu zamrznjenega ruskega premoženja), hrvaški premier Andrej Plenković in litovski predsednik Gitanas Nausėda. Pričakovati je, da bodo odprli vprašanja evropske enotnosti v luči novih pritiskov z Zahoda in Vzhoda.

Ob 14.00 sledi osrednji dogodek popoldneva – nagovor francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ozračje bo naelektreno, saj bo to njegov prvi javni nastop po tem, ko je Donald Trump izjavil, da Macrona »nihče noče v svojem klubu«, in po javni objavi njunih zasebnih sporočil.

Von der Leyen z neposrednim odgovorom Trumpu

V zaključku govora je predsednica Evropske komisije Donaldu Trumpu namenila še ostro in neposredno grajo glede Grenlandije. Čeprav je sprva diplomatsko priznala, da Evropa deli ameriško oceno glede varnostnih tveganj na Arktiki, je takoj zatem potegnila jasno rdečo črto.

Profimedia

Zelo jasno je poudarila, da grožnje Danski ali Grenlandiji niso prava pot naprej. Njeno sporočilo Beli hiši je bilo nedvoumno: »Suverenost in celovitost njunega ozemlja sta pogajalsko nedotakljivi (non-negotiable).«

OGLASNI PROSTOR

Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

Von der Leyen: »Nostalgija ne bo vrnila starega reda, zgraditi moramo novo, neodvisno Evropo«

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Davosu nastopila z neobičajno ostrim in odločnim tonom, ki je presenetil številne prisotne. V jeziku, ki je bil po ocenah Guardiana »ostrejši kot morda kdajkoli prej«, je jasno začrtala novo smer: Evropa se ne sme več zanašati na druge (predvsem ZDA) in mora postati popolnoma neodvisna sila. 

Poslovneže in politike je predsednica opozorila, da »nostalgija ne bo vrnila starega reda« in da upanje na vrnitev v preteklost »ne bo odpravilo strukturnih odvisnosti, ki jih imamo«.

Poudarila je, da se je svet trajno spremenil, zato se mora trajno spremeniti tudi Evropa. »Čas je, da izkoristimo to priložnost in zgradimo novo, neodvisno Evropo,« je dejala. To vključuje zmanjšanje odvisnosti na področju obrambe, energetike in digitalizacije.

Ameriške carine je označila za tveganje, ki »nas lahko pahnejo v spiralo navzdol,« kar bi koristilo le skupnim nasprotnikom. Napovedala je, da bo evropski odgovor »neomajen, enoten in sorazmeren«.

Kot konkreten dokaz evropske odločnosti na Arktiki – in neposreden izziv Trumpovim ambicijam – je napovedala »obsežen val evropskih naložb na Grenlandiji«.

Ursula von der Leyen v Davosu: »Carine proti zaveznikom so napaka«

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v težko pričakovanem govoru v Davosu naslovila vse pereče točke trenutne krize – od Trumpovih groženj do vojne v Ukrajini in gospodarske prihodnosti Evrope.

Von der Leyen je predlagane ameriške carine neposredno označila za »napako«, še posebej ker gre za ukrep proti dolgoletnim zaveznikom. Spomnila je, da sta EU in ZDA julija lani sklenili trgovinski sporazum: »V politiki, tako kot v poslu, velja, da je dogovor dogovor (a deal is a deal). Ko si prijatelji sežejo v roke, mora to nekaj pomeniti«.

Glede varnosti na Arktiki je poudarila, da je Evropa »popolnoma zavezana« temu cilju in deli ameriški fokus na varnost regije, vendar je opozorila, da se varnost »lahko doseže le skupaj«. S tem je zavrnila Trumpov argument, da Evropa ne more zaščititi otoka.

Predsednica je bila kritična do Rusije, ki po njenih besedah »ne kaže nobenih znakov popuščanja ali obžalovanja«, temveč stopnjuje napade na civiliste in energetsko infrastrukturo. Kljub temu je presenetila s priznanjem Trumpove »vloge pri potiskanju mirovnega procesa naprej«, a hkrati zagotovila, da bo Evropa stala ob Ukrajini do »pravičnega in trajnega miru«.

Kot odgovor na gospodarske izzive je napovedala ustanovitev nove vseevropske podjetniške strukture, imenovane »EU Inc«. Cilj je poenostaviti pravila, da bi podjetja lahko delovala čezmejno v Evropi enako enostavno kot v ZDA ali na Kitajskem, z možnostjo spletne registracije v 48 urah.

Z omembo nedavno sklenjenega sporazuma Mercosur in pogajanj z Indijo (ki naj bi bil »mati vseh sporazumov«) je poslala prikrito sporočilo Trumpu: »Izbiramo pravično trgovino pred carinami in partnerstvo pred izolacijo«.

Lavrov podprl Trumpove argumente: »Grenlandija ni naravni del Danske«

V diplomatsko bitko za Arktiko se je znova vmešala Moskva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na današnji novinarski konferenci, namenjeni pregledu leta 2025, podal izjavo, ki neposredno spodkopava dansko suverenost.

Profimedia

Kot poroča France24, je Lavrov dejal, da »Grenlandija ni naravni del Danske«. S tem se je prvi diplomat Rusije retorično postavil na stran Donalda Trumpa, ki prav tako izpodbija legitimnost danskih zahtev nad otokom, češ da temeljijo zgolj na starih dokumentih in ne na dejanski geografski ali strateški realnosti.

Kremelj vidi priložnost v razkolu. Že včeraj je Kremelj nakazal, da v sporu med ZDA in Evropo vidi priložnost. Po poročanju Reutersa je Moskva sporočila, da bi se Trump z nakupom Grenlandije »zapisal v svetovno zgodovino«.

Prav tako so iz Kremlja včeraj potrdili, da Vladimir Putin »preučuje« Trumpovo vabilo za pridružitev novoustanovljenemu »Odboru za mir« (Board of Peace), kar nakazuje na morebitno novo zavezništvo interesov na Arktiki, ki bi izključevalo tradicionalne evropske sile.

Trump napovedal sestanek o Grenlandiji

Svetovni gospodarski forum v Davosu se ta teden kaže kot osrednje prizorišče diplomatskega dogajanja. Donald Trump je po pogovoru z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem napovedal, da bo organiziral »srečanje različnih strani« glede vprašanja Grenlandije.

Profimedia

Ameriški predsednik sicer ni pojasnil podrobnosti o vsebini srečanja niti o tem, kdo vse se ga bo udeležil, kar pušča odprta vprašanja o formatu in udeležencih pogovorov v švicarskem letovišču, piše britanski The Guardian

Medtem ostaja nejasna usoda predlogov francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ni znano, ali je bil njegov predlog za sklic srečanja skupine G7 ob robu foruma sprejet. Časovni okvir bi bil v vsakem primeru tvegan, saj bi lahko trčil z izrednim vrhom EU, ki je napovedan za četrtek zvečer.

Prav tako se zdi malo verjetna – ali pa vsaj diplomatsko izjemno zapletena – uresničitev Macronovega povabila na ločeno večerjo v Elizejski palači. Po Trumpovih nedavnih neposrednih in osebnih kritikah na račun francoskega predsednika bi bilo takšno srečanje v najboljšem primeru napeto, še dodaja Guardian.

Trumpove grožnje pretresle trge

Vlagatelji po vsem svetu z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Evropo, kar se že odraža na kapitalskih trgih, piše ameriški CNN. Povod za negotovost so Trumpove zahteve po prevzemu Grenlandije in posledične grožnje s carinami.

OGLASNI PROSTOR

Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

Evropske borze so torkovo trgovanje začele s padci, prav tako pa se padec obeta ameriškim borzam ob odprtju, še pišejo pri ameriškem mediju.

Evropa: Osrednji evropski indeks Stoxx 600, ki sledi delnicam v regiji, je v torek zjutraj izgubil 0,7 odstotka vrednosti. Že v ponedeljek je indeks padel za 1,19 odstotka, kar je bil njegov najslabši dan od novembra lani.

ZDA (terminske pogodbe): Ameriški trgi nakazujejo negativen začetek. Terminske pogodbe za indeks Dow Jones so padle za 682 točk oziroma 1,4 odstotka. Pogodbe za S&P 500 so nižje za 1,5 odstotka, za tehnološki Nasdaq 100 pa za 1,7 odstotka.

Donald Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil serijo prirejenih fotografij in ilustracij, ki sugerirajo priključitev Grenlandije – in celo Kanade – Združenim državam Amerike

Po poročanju britanskega BBC je Donald Trump danes objavil več slikovnih gradiv, ki so sprožila odzive v mednarodni javnosti. Ena izmed objavljenih slik je očitna fotomontaža fotografije, ki je bila posneta avgusta 2025, ko so evropski voditelji obiskali Washington ob telefonskem pogovoru ameriškega predsednika z Vladimirjem Putinom.

Na izvirni fotografiji, ki jo je na platformi Flickr objavila Bela hiša, je bila na prezentacijski tabli prikazana bojna linija konflikta v Ukrajini. V različici, ki jo je Trump objavil na Truth Social, pa je vsebina table digitalno spremenjena. Namesto ukrajinske fronte zemljevid prikazuje ameriško zastavo, ki prekriva celotno Severno Ameriko, vključno s Kanado in Grenlandijo.

Truthsocial

Poleg omenjene fotomontaže je Trump delil tudi ilustracijo, ki ga prikazuje med zabadanjem ameriške zastave v tla na Grenlandiji. Ob njem sta upodobljena ameriški državni sekretar Marco Rubio in podpredsednik JD Vance. V ospredju ilustracije je viden napis: »Grenlandija: ozemlje ZDA, est. 2026«.

Medtem ko Pariz omenja sankcije za ameriška podjetja, Macron Trumpa vabi na večerjo

Britanski BBC opozarja, da smo priča ključnemu preizkusu evropske strategije do Donalda Trumpa. Medtem ko je francoski odziv na grožnje s carinami najbolj odločen – Pariz omenja možnost gospodarskih protiukrepov EU, omejevanje dostopa do enotnega trga in ciljanje ameriških tehnoloških velikanov –, je Trump razgalil drugo plat medalje.

Z objavo zasebnega sporočila je ameriški predsednik javnosti pokazal Macronove osebne napore, da bi ga "urazumil". Kot izpostavlja Beake, Macron v sporočilu sicer zapiše: »Ne razumem, kaj počneš glede Grenlandije,« a takoj zatem Trumpu ponudi večerjo v Parizu in predlaga vrh G7, na katerem bi ob robu sodelovali tudi predstavniki Danske, Ukrajine in Rusije.

»Nekateri so v mukotrpnih evropskih poskusih upravljanja Trumpa v zadnjem letu videli premetenost, drugi hlapčevstvo. To bi lahko bil trenutek, ko bomo videli, kakšen učinek – če sploh kakšnega – so dejansko imeli,« zaključujejo pri BBC.

Farage: Trump je vložil veto na »predajo« Chagosa

Medtem ko uradni London miri razmere, se je oglasil vodja britanske stranke Reform UK in tesen Trumpov zaveznik Nigel Farage. V objavi na omrežju X je pozdravil Trumpov napad na dogovor o otočju Chagos z besedami: »Hvala bogu, da je Trump vložil veto na predajo otokov Chagos.«

Kot poroča The Guardian, Farage trdi, da je dogovor, ki ga je sklenila prejšnja konservativna vlada, posledica »postkolonialne krivde« in vpliva »odvetnikov za človekove pravice«.

Trump je pred tem dogovor označil za dejanje »velike neumnosti« in dokaz šibkosti Nata. Spomnimo: Združeno kraljestvo je maja 2025 podpisalo dogovor o prenosu suverenosti nad otočjem na Mauritius, pri čemer bi strateško pomembno vojaško bazo Diego Garcia obdržalo v najemu za 99 let.

V Evropi je »nekaj počilo«, obdobje mehkega pristopa je končano

»V Evropi je nekaj počilo. Mehkega pristopa do Trumpa, ki so ga evropski voditelji ubrali ob njegovi vrnitvi, je konec,« ocenjuje BBC. Razlog je prestop rdeče črte – uporaba carin kot geopolitičnega orožja proti zaveznikom. Francoski minister za industrijo Roland Lescure je situacijo opisal kot »neraziskano ozemlje«, saj zaveznik po 250 letih prijateljstva grozi z gospodarskim napadom. Nemški kolega Lars Klingbeil pa je dodal: »Meja je bila prestopljena. Evropa mora biti pripravljena«.

Trump: Britanska predaja Chagosa je dejanje »velike neumnosti«

Ameriški predsednik Donald Trump je odločitev Združenega kraljestva, da suverenost nad otočjem Chagos prenese na Mauritius, označil za dejanje »velike neumnosti« (Great Stupidity). V objavi na omrežju Truth Social je potezo Londona neposredno povezal s svojo zahtevo po nakupu Grenlandije.

Kot poroča The Guardian, je Trump zapisal, da gre za »šibkost«, ki so jo opazili v Pekingu in Moskvi, ter dodal, da je to še en razlog za nujnost ameriškega prevzema Grenlandije.

»Združeno kraljestvo podarja izjemno pomembno ozemlje brez kakršnegakoli razloga,« je zapisal predsednik in znova pozval Dansko, naj »stori pravo stvar«.

Trump objavil domnevno sporočilo šefa Nata: »Zavezan sem k rešitvi glede Grenlandije«

Donald Trump je na svojem omrežju Truth Social delil nov posnetek zaslona, tokrat domnevne korespondence z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.

V sporočilu, katerega avtentičnost za razliko od prejšnjega Macronovega še ni bila uradno potrjena, naj bi Rutte zapisal:

»Gospod predsednik, dragi Donald – kar ste danes dosegli v Siriji, je neverjetno. Svoje medijske nastope v Davosu bom izkoristil za poudarjanje vašega dela tam, v Gazi in v Ukrajini. Zavezan sem k iskanju poti naprej glede Grenlandije. Komaj čakam, da vas vidim. Vaš Mark.«

Trump razkril sporočilo francoskega predsednika Macrona

Elizejska palača je potrdila pristnost zaslonskega posnetka sporočila, ki ga je Donald Trump objavil na svojem profilu. Kot poroča Reuters, gre za sporočilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, v katerem ta ameriškemu kolegu piše: »Ne razumem, kaj počneš glede Grenlandije.«

Macron v nadaljevanju predlaga srečanje po forumu v Davosu in omenja možnost organizacije vrha G7 v Parizu, na katerega bi povabili tudi Rusijo. The Guardian dodaja, da Trumpov odgovor na to sporočilo na posnetku ni viden.

Merz pred Davosom: Ne želimo eskalacije

Nemški kancler Friedrich Merz, ki je položaj prevzel maja lani, poskuša umiriti razmere pred srečanjem Svetovnega gospodarskega foruma. Kot navaja BBC, je Merz izjavil, da si Evropa ne želi trgovinskega spora z ZDA.

Hkrati je kancler relativiziral ameriške varnostne argumente z besedami, da so imele ZDA nekoč na Grenlandiji 30.000 vojakov, danes pa jih je tam manj kot 200. »Varnostna situacija je lahko zapletena, a ker gre za evropsko ozemlje Nata, imamo interes, da ga zaščitimo tudi mi,« je dejal Merz.

Danska predlaga kompromis: Nadzor Nata namesto prodaje

V iskanju rešitve, ki bi pomirila Washington brez odrekanja suverenosti, je danski obrambni minister Troels Lund Poulsen po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem predlagal novo rešitev.

Grenlandija

ZDA proti zaveznikom: Slovenija svari pred kaosom, Putin čaka priložnost

Kot poroča BBC, Danska predlaga vzpostavitev posebne nadzorne operacije Nata na Grenlandiji. »Poudarili smo pomen večjega fokusa zavezništva na varnost na skrajnem severu,« je dejal Poulsen.

Podrobnosti operacije še niso dorečene, a gre za poskus ohranitve otoka pod dansko zastavo ob hkratnem naslavljanju ameriških varnostnih skrbi.