Delavci v Slovenijo pridejo z visokimi dolgovi, nato postanejo lahke tarče
Lukić opozarja, da tuji delavci niso zgolj lahke tarče izkoriščanja, temveč so pogosto pahnjeni v položaj, v katerem nimajo zadostne podpore.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Odkritje največje nezakonite tovarne cigaret v Sloveniji, ki so jo preiskovalci našli v nekdanjem industrijskem kompleksu Nafte Lendava, je razkrilo tudi pretresljivo zgodbo o domnevni trgovini z ljudmi in izkoriščanju tujih delavcev. Kriminalisti so v objektu odkrili 33 državljanov Paragvaja in enega državljana Bolgarije, ki so jih v Evropo zvabili z obljubami o visokih zaslužkih, nato pa naj bi jih prisilili v delo brez plačila. Delavcem so odvzeli mobilne telefone, omejili njihovo gibanje in jih v neustreznih življenjskih razmerah nadzorovali tudi prek videokamer.
Primer odpira številna vprašanja o zaščiti tujih delavcev, preprečevanju delovnega izkoriščanja in odgovornosti pristojnih institucij. O širši problematiki izkoriščanja delavcev je na tiskovni konferenci spregovoril Goran Lukić, predsednik društva Delavska svetovalnica.
Opozoril je, da tuji delavci niso zgolj lahke tarče izkoriščanja, temveč so pogosto pahnjeni v položaj, v katerem nimajo zadostne podpore, hkrati pa so izpostavljeni zavajajočim informacijam in lažnim obljubam o boljšem življenju. Po njegovih besedah se izkoriščanje pogosto začne že v državi izvora, kjer posredniki izrabljajo upanje delavcev ter jim v zameno za plačilo obljubljajo dobro plačano zaposlitev in ureditev potrebne dokumentacije.
Delavci zato v Slovenijo pogosto prispejo obremenjeni z visokimi dolgovi, njihova glavna skrb pa postane čimprejšnja zaposlitev in odplačevanje dolgov, medtem ko uveljavljanje delavskih pravic potisnejo na stranski tir. "Ta tišina potem ugaja tem posrednikom, agencijam in delodajalcem," je poudaril Lukić. Prav zadolženost, pomanjkanje informacij in strah pred izgubo zaslužka po njegovih izkušnjah ustvarjajo razmere, v katerih se izkoriščanje tujih delavcev lahko nadaljuje.
Skupaj z Rochel Curhalek iz Društva filipinskih delavcev v Sloveniji sta opozorila tudi na pretresljivo zgodbo filipinske delavke, ki se je zaradi domnevnega zavajanja zaposlitvene agencije in delodajalca znašla v Sloveniji brez veljavnega dovoljenja za prebivanje in delo. Delavka, ki so jo zaradi zaščite identitete poimenovali Marilak, je v začetku leta 2025 zakonito prišla s Filipinov na Madžarsko, kjer je delala v proizvodnji zobne paste. Zaradi slabih delovnih pogojev in nizkega plačila je začela iskati drugo zaposlitev, pri čemer jo je sodelavka povezala z madžarsko kadrovsko agencijo.
Ta ji je zagotovila, da bo uredila vse potrebne dokumente za zakonito delo v Sloveniji. Filipinka je obljubam verjela in začela delati, vendar je pozneje ugotovila, da postopki urejanja dokumentacije niso bili ustrezno zaključeni. Ko se je po obisku slovenskega veleposlaništva na Madžarskem vračala v Slovenijo, so ji na meji sporočili, da je bilo njeno madžarsko dovoljenje že razveljavljeno in da so ji madžarski organi odredili vrnitev na Filipine. Slovenska policija ji je izrekla tudi globo v višini 1200 evrov. "V dobri veri je verjela, da ti posredniki opravljajo svoje delo," je poudaril Lukić in opozoril, da se je delavka brez lastne vednosti znašla v nezakonitem položaju, zaradi katerega se zdaj ne more zakonito zaposliti, njeni prihranki pa kopnijo.
Lukić je ob tem opozoril na pomanjkljivo izvajanje 50. člena Zakona o tujcih, ki predvideva možnost zaščite žrtev nezakonitega zaposlovanja, med drugim z izdajo dovoljenja za zadrževanje pod določenimi pogoji. Čeprav zakonodaja takšen mehanizem pozna že od leta 2011, se po njegovih besedah v praksi uporablja izjemno redko. Prav zato sta Delavska svetovalnica in novoustanovljeno društvo filipinskih delavcev začela sodelovati pri projektu Marilak, katerega namen je pomagati žrtvam nezakonitih zaposlitvenih praks, jih ozaveščati o njihovih pravicah in spodbujati prijavljanje kršitev.
Kot je poudaril, primer filipinske delavke ni zgolj zgodba posameznice, temveč opozorilo na širšo sistemsko težavo, saj tuji delavci pogosto zaupajo posrednikom, da bodo uredili vse potrebne dokumente, na koncu pa prav sami nosijo posledice njihovih domnevnih nepravilnosti. "Ona je zadnja v tej verigi informacij in prva, ko jo uradni organi seznanijo, da je tukaj sploh nezakonito," je ponazoril Lukić in pozval k učinkovitejšemu izvajanju zakonskih mehanizmov za zaščito izkoriščanih delavcev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
