Rešili so jih iz tovarne cigaret pri Lendavi. Kaj zdaj čaka 34 žrtev?
Po odkritju nezakonite tovarne cigaret pri Lendavi se odpira vprašanje usode 34 žrtev trgovine z ljudmi. Lahko ostanejo v Sloveniji in dobijo obljubljeni denar?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Potem ko so v Lendavi odkrili eno največjih nelegalnih tovarn cigaret v Evropi, se v javnosti pojavljajo številna vprašanja o tem, kaj se bo zgodilo z žrtvami trgovine z ljudmi. Kot smo poročali, so preiskovalci v objektu našli 33 državljanov Paragvaja in enega Bolgara, ki so bili po ugotovitvah policije žrtve prisilnega dela.
Obljuba o bajni plači
Fursovi preiskovalci so 13. oktobra v bližini Lendave odkrili obsežno nelegalno operacijo izdelave cigaret, v kateri so zasegli okoli 14 milijonov cigaret in 44 ton tobaka.
Delavcem so v Paragvaju obljubljali pošteno in dobro plačano delo v evropski tovarni, za katero naj bi mesečno prejemali od nekaj tisoč do celo 10.000 evrov. Žrtve so namesto dobro plačanega dela strpali v zaprt proizvodni objekt, jim odvzeli mobilne telefone, omejili gibanje in jih prisilili v delo po 12 ur na dan.
Spali so v neustreznih prostorih, hrane je bilo premalo, med proizvodnjo jim je postajalo slabo, za svoje delo pa niso prejeli plačila.
Kje so žrtve zdaj?
Policija je v ponedeljek pojasnila, da imajo delavci status žrtev trgovine z ljudmi in da so na varnem. Trenutno z njimi postopke izvajajo preiskovalni sodniki in drugi pristojni organi, po zaključku potrebnih zaslišanj pa naj bi jim predstavili različne možnosti vrnitve v domovino.
Slovenija ima sicer za takšne primere vzpostavljen sistem zaščite žrtev trgovine z ljudmi, ki vključuje več ministrstev, policijo, socialne službe in nevladne organizacije.
Za organizacijo pomoči sta pristojni predvsem ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Neposredno pomoč pa zagotavljata zlasti Slovenska karitas in Društvo Ključ.
Krizna namestitev
V Sloveniji imajo žrtve trgovine z ljudmi pravico do pomoči tudi, če pristojni organi zgolj sumijo, da bi lahko šlo za trgovino z ljudmi. Najprej se jim omogoči krizna namestitev pod okriljem Slovenske karitas, ki lahko traja do 30 dni. V tem času žrtvam poleg osnovnih življenjskih in bivanjskih razmer zagotovijo tudi zdravstveno oskrbo, socialno podporo in pravno svetovanje v njihovem jeziku.
Ko se krizna namestitev konča, se žrtvam lahko omogoči dodatno bivanje v varnem prostoru, ki ga izvaja Društvo Ključ. Prek društva si lahko žrtve trgovine z ljudmi uredijo tudi dokumente, pravni status, zaposlitev in ne nazadnje vključevanje v družbo. Žrtve se lahko odločijo, da v Sloveniji ostanejo dlje časa, tudi za postopno integracijo pa pri nas obstajajo programi.
Zakonski okvir
Ravnanje z žrtvami trgovine z ljudmi sicer ureja 50. člen Zakona o tujcih. Če žrtev v Sloveniji prebiva nezakonito, ji lahko policija dovoli zadrževanje za 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku. To obdobje se iz utemeljenih razlogov lahko tudi podaljša.
Zakon omogoča tudi pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje, če je žrtev pripravljena sodelovati kot priča v kazenskem postopku ali če obstajajo osebne okoliščine, ki upravičujejo nadaljnje prebivanje v Sloveniji. Takšno dovoljenje se praviloma izda za najmanj šest mesecev in največ eno leto.
Možnosti
Žrtve trgovine z ljudmi iz nezakonite tovarne cigaret pri Lendavi imajo po slovenski zakonodaji več možnosti za nadaljnje življenje. Lahko se odločijo za vrnitev v Paragvaj, v Sloveniji pa lahko ostanejo tudi dlje časa, denimo zaradi sodelovanja v kazenskem postopku ali osebnih okoliščin, ki upravičujejo začasno prebivanje.
Tistim, ki bi želeli ostati v Sloveniji in izpolnjujejo zakonske pogoje, so na voljo tudi programi reintegracije.
Končna odločitev je odvisna od okoliščin posamezne žrtve in njenega pravnega statusa.
Bodo sploh kdaj prejeli obljubljeni denar?
Žrtve so po ugotovitvah preiskovalcev v tovarni delale po 12 ur na dan, vendar niso prejele zaslužka, ki so jim ga obljubljali pred prihodom v Evropo. Na ponedeljkovi novinarski konferenci so pojasnili, da plačilo za opravljeno delo ni predmet njihove preiskave, zato ni jasno, ali bodo delavci obljubljeni denar sploh kdaj prejeli. Slovenska zakonodaja sicer omogoča, da žrtve kaznivih dejanj uveljavljajo odškodninske zahtevke proti odgovornim osebam. Pod določenimi pogoji lahko zahtevajo tudi državno odškodnino.
Kako pogosta je trgovina z ljudmi v Sloveniji?
Po poročilu Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi je policija v celotnem letu 2025 obravnavala 26 domnevnih žrtev trgovine z ljudmi. Pri petih je potrdila, da so bile žrtve tega kaznivega dejanja, pri drugih pa preiskave bodisi še niso bile zaključene bodisi sumi niso bili potrjeni.
Že samo v nezakoniti tovarni pri Lendavi so letos preiskovalci odkrili najmanj 34 oseb, ki jih policija obravnava kot žrtve trgovine z ljudmi. V program krizne namestitve Slovenske karitas je bilo v letu 2025 vključenih deset ljudi. Skupno so zanje zagotovili 164 oskrbnih dni, stroški programa pa so znašali 39.205 evrov.
V programu varne namestitve, ki ga izvaja Društvo Ključ, je bilo lani devet oseb, za njihovo oskrbo pa je država namenila 50.229 evrov. V program reintegracije je bilo vključenih še 13 oseb. Slovenija se sicer po mednarodnih ocenah na področju boja proti trgovini z ljudmi uvršča med uspešnejše države.
Za vzpostavitev neodvisnega poročevalca
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ob nedavno minulem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozorila, da trgovina z ljudmi ostaja resna in pogosto prikrita kršitev človekovih pravic tudi v Sloveniji. Po podatkih Evropske komisije so v EU v letih 2023 in 2024 evidentirali več kot 20.000 žrtev, kar je za 16,1 odstotka več kot v predhodnem dveletnem obdobju.
Drenik Bavdek je pozvala k vzpostavitvi neodvisnega nacionalnega poročevalca za boj proti trgovini z ljudmi v okviru institucije Varuha, ki bi spremljal učinkovitost državnih ukrepov. Poudarila je tudi, da boj proti trgovini z ljudmi ne sme temeljiti zgolj na kazenskem pregonu, temveč mora žrtvam zagotavljati učinkovito zaščito, pravno pomoč, odškodnine in podporo pri okrevanju.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
