Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Jugonostalgija
Čas branja 2 min.

Slovenci množično romajo v Titovo jamo: »Nikoli ni bilo lepše kot takrat«


R.M.
31. 10. 2026, 16.16
Posodobljeno
20:12
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Med obiskovalci spominskega kompleksa v bosanskem Drvarju, kjer je osrednja znamenitost Titova jama, je največ Slovencev. Ti predstavljajo od 30 do 40 odstotkov vseh gostov, večinoma pa gre za starejše obiskovalce, ki se z nostalgijo spominjajo življenja v nekdanji Jugoslaviji.

profimedia-0461486786.jpg
Profimedia
V Drvar prihajajo iz skoraj vseh delov Evrope, pa tudi iz Avstralije, Kanade, ZDA, Japonske, Palestine in Singapurja. Največ je Slovencev, ki predstavljajo od 30 do 40 odstotkov vseh obiskovalcev.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Spominski kompleks, katerega osrednja znamenitost je Titova jama oziroma pečina, je videti, kot da bi obstal v času nekdanje Jugoslavije.

Na vhodu obiskovalce pričaka lesen steber z rdečo peterokrako zvezdo in kažipotom, ki označuje razdalje do nekdanjih jugoslovanskih krajev, katerih imena so vsebovala tudi Titovo ime. Teh je bilo osem, poleg Drvarja tudi Velenje v Sloveniji, ki se mu je odpovedalo kot prvo ...

V muzeju si lahko obiskovalci ogledajo fotografije, zgodovinske dokumente in predmete iz časa partizanskega gibanja. Posebno mesto ima zgodba o nemškem desantu na Drvar leta 1944 in poskusu zajetja Tita. Med razstavljenimi predmeti je tudi uniforma, ki so jo nemške enote zaplenile, čeprav jim je jugoslovanski voditelj ušel.

Preberite še

Jugonostalgični Slovenci

V kompleksu so poleg Titove jame še Titova vila, etnografski muzej in drugi muzejski objekti. Kot je za hrvaški N1 pojasnil kustos muzeja »25. maj« Dušan Dragoš, je bil kompleks med letoma 1950 in 1991 ena najbolj obiskanih znamenitosti nekdanje Jugoslavije. Na leto ga je obiskalo približno 200.000 ljudi. Danes so številke precej skromnejše.

V vsem letu 2025 so našteli med 3500 in 4000 obiskovalcev, a zanimanje naj bi v zadnjem obdobju znova naraščalo. Samo med 8. julijem in 18. avgustom letos so zabeležili približno 2000 obiskov.

profimedia-1073866149.jpg
Profimedia
Titovo skrivališče pred Nemci v Drvarju.

Približno 70 odstotkov gostov prihaja iz tujine. V Drvar prihajajo iz skoraj vseh delov Evrope, pa tudi iz Avstralije, Kanade, ZDA, Japonske, Palestine in Singapurja. Med obiskovalci iz držav zunaj nekdanje Jugoslavije je največ Nemcev, med vsemi gosti pa največji delež predstavljajo Slovenci, ki po ocenah kustosa štejejo od 30 do 40 odstotkov vseh obiskovalcev.

»To so večinoma ljudje, stari okoli 55 let in več, torej tisti, ki se spominjajo življenja v Jugoslaviji. Pravijo mi, da jim nikoli v življenju ni bilo lepše kot v tistem obdobju,« je povedal Dragoš. Dodal je, da Slovenci pogosto izražajo nostalgijo za nekdanjo državo in imajo o Titu zelo visoko mnenje.

Operacija »Konjičkov skok«

Drvar je v zgodovino druge svetovne vojne zapisan zaradi desanta 25. maja 1944, ko so nemške sile v okviru operacije »Konjičkov skok« (nem. Rösselsprung) skušale zajeti ali ubiti Tita in uničiti vrhovni štab jugoslovanskih partizanov, ki je tedaj deloval v mestu.

desant drvar.jpg
Wikimedia Commons
Nemški desant na Drvar. Tita niso uspeli ujeti.

Nemški padalci so napadli Drvar, vendar so se partizani silovito uprli, Tito pa se je s sodelavci uspel umakniti. Nemška operacija se je tako končala neuspešno, datum napada pa je bil v povojni Jugoslaviji povezan tudi s praznovanjem dneva mladosti, ki so ga obeleževali na Titov rojstni dan, čeprav se je dejansko rodil 7. maja.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.