Urad predsednice republike

Predsednica Nataša Pirc Musar je danes nepričakovano stopila pred javnost in spregovorila o svoji odločitvi o predlogu za mandatarja.

Obrisi nove vladne koalicije so znani, pri čemer je predsednica že v začetku januarja dejala, da bo mandat za sestavo nove vlade podelila tistemu, ki ji bo prinesel najmanj 46 glasov, kolikor jih je potrebnih za izvolitev v državnem zboru. To se na prvem posvetu na začetku tedna sicer ni zgodilo, čeprav je glede na dogajanje bolj ali manj jasno, da se na desnem polu pospešeno sestavlja vladna koalicija.

Spremembe zakona o vladi

Demokrati razblinili vse dvome, Janševa vlada se pospešeno sestavlja

Kot je v izjavi za javnost poudarila Pirc Musar, v tem trenutku, v prvem krogu ne more predlagati kandidata za mandatarja. Kot je pojasnila, v prvih posvetih za nikogar ni bila izkazana večina v državnem zboru, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. Čeprav je po prvih posvetih napovedala, da bo posvetovanja ponovila, je zdaj to odločitev spremenila in se to ne bo zgodilo. Rok, da v okviru posvetov najde in tudi predlaga mandatarja, bi se sicer iztekel šele 10. maja, a je predsednica kot kaže ocenila, da glede na trenutno stanje duha ti posveti ne vodijo nikamor.

Nadalje je podrobneje pojasnila okoliščine, ki so jo privedle do te odločitve.

Pirc Musar: Veliko sprenevedanja in neiskrenosti

Po besedah Pirc Musar na nedavnih posvetih ni bilo medsebojnega spoštovanja in zaupanja, temveč je bilo predvsem tako kot v javnosti tudi na posvetih veliko »sprenevedanja in neiskrenosti.« Dejala je, da lahko razume, da pogajanja ne potekajo pred mediji, pa vendar, »če politični akterji želijo dobiti moje zaupanje, da po posvetih z njimi predlagam mandatarja, pričakujem, da bodo govorili odkrito in pošteno.« To je po njenih besedah temeljni standard politične odgovornosti in kredibilnosti.

Letna poročila

Svoboda prejela največ, a konec leta je bila najbogatejša SDS

Tako sta v takih okoliščinah in v tej fazi postopka napoved in vzpodbuda, da bo predlagala tistega, ki bo izkazal podporo vsaj 46 poslancev, »izgubili svoj pomen.« Enako velja za čakanje na 46 podpisov, saj tako iz »posvetovanj s poslanskimi skupinami in poznejših javnih sporočil izhaja, da ne nastaja nobena koalicija, ki bi jo sestavljala večina poslancev državnega zbora.«

Poslance je pozvala, naj nalogo opravijo sami in zanjo tudi sprejmejo polno odgovornost. »Razmerja v državnem zboru so bolj izoblikovana, kot so bila razvidna na posvetovanjih. »Prav je, da se ta stališča zdaj tudi jasno izrazijo.«

V drugem krogu lahko mandatarja poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, poroča STA. Časa imajo 14 dni. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se DZ lahko odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, nižji pa je kvorum za izvolitev - namesto absolutne je dovolj navadna večina. Predsednica lahko predčasne volitve razpiše šele, če drugi in tretji krog posvetovanj poslank in poslancev ne bosta uspešna.

Analiza

Nove volitve? Za Janšo vzvod, za manjše stranke nočna mora

»Cilji v politiki ne morejo in ne smejo opravičevati sredstev«

Sicer pa je predsednica uvodni del izjave za javnost namenila stanju duha in dogajanju na splošno. Spomnila je na svoje besede iz kandidature za predsednico, ko je poudarila, da se »spremembe nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino, nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem, tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino z jasno obsodbo nesprejemljivih dejanj.«

Dejala je, da v državnem zboru sedijo poslanci strank različnih političnih stališč, ki v svojih imenih promovirajo vrednote, kot so demokracija, resnicoljubje in svoboda. Te stranke je podprla večina volivcev, zato je »njihova odgovornost še toliko večja, da te vrednote ne ostajajo le del imen, ampak se dosledno izražajo tudi v njihovem ravnanju.«

Koalicija v nastajanju

Janša "še ni odločen", če bo vladal in s prstom kaže na javne finance

»Politika zame ni umetnost možnega, ampak umetnost sklepanja poštenih kompromisov. In cilji v politiki ne morejo in ne smejo opravičevati sredstev. Politika je služenje ljudem in vodenje v zgledom,« je bila jasna, s čimer je pokazala, da ne deli mnenja s slavnim in kontroverznim renesančnim političnim teoretikom Niccolojem Machiavellijem.

Poslušali eno, po volitvah gledamo drugo

Po njenih besedah morajo biti spoštovanje vladavine prava, neodvisnost medijev, nadzor institucij in zavzemanje za krepitev družbene kritičnosti »vgrajeni v moralni kompas čisto vsakega politika,« odmik od teh načel pa da danes pomembno prispeva k stanju, v katerem smo. Zaupanje ljudi v delo politikov je nižje, kot bi želeli. Tudi ker smo »v predvolilni kampanji poslušali eno, po 22. marcu pa pri nekaterih videli povsem drugačna ravnanja.« Sama kot predsednica ne želi biti in ne bo del take politike, je poudarila.

Pogovori pri predsednici

Janša si kupuje čas, v ozadju pa že diši po njegovi četrti vladi

Opozorila je še, da se v teh dneh nanjo obračajo številni volivci, ki imajo »dovolj razdvajanja, hočejo mir, manj prepiranja, stabilnost. Ne želijo revanšizma. Pričakujejo povezovanje in vodenje z zgledom ter okolje, kjer štejejo znanje, odgovornost in rezultati, ne pa strankokracija, v kateri ni važno, kdo si, samo da si naš.«