Janša si kupuje čas, v ozadju pa že diši po njegovi četrti vladi
Ponedeljkovi posveti pri predsednici republike niso dali mandatarja, saj nihče ni prinesel 46 glasov, so pa jasno pokazali, da pobudo vse bolj prevzema desna sredina.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ponedeljkovi posveti pri predsednici republike Nataši Pirc Musar niso dali odgovora, kdo bo sestavljal vlado. Nihče od vodij poslanskih skupin namreč ni prinesel zagotovljenih 46 glasov. So pa izjave po pogovorih pokazale, kako se stranke postavljajo do večine, ki se v parlamentu že nakazuje, formalno pa še ni oblikovana.
Predsednica ima po ustavi čas do 10. maja, da predlaga prvega kandidata za mandatarja.
Čeprav prvak stranke SDS Janez Janša javno zatrjuje, da se s sestavljanjem nove vladne ekipe še ne ukvarja, indici iz političnega ozadja kažejo na drugačno stanje. Po informacijah 24ur naj bi koalicijski partnerji že dosegli dogovor o razrezu ministrstev: stranki SDS naj bi pripadlo osem resorjev, Novi Sloveniji (NSi) pet, stranki Demokrati pa trije ministrski stolčki.
Za ključni finančni resor, ki praviloma pripade največji koalicijski partnerici, se ponovno omenja Andrej Šircelj, ki je to funkcijo v preteklosti že opravljal. Poleg Širclja bi se v ministrske vrste lahko vrnila še dva znana obraza: Zvone Černač se omenja kot potencialni kandidat za področje infrastrukture, medtem ko se Aleš Hojs tokrat povezuje z vodenjem resorja za okolje.
Pomembno vlogo v prihodnji vladi naj bi odigrali tudi Demokrati. Njihov predsednik Anže Logar bi lahko prevzel vodenje notranjega ministrstva, kar naj bi sovpadalo z njegovimi prizadevanji za okrepljen boj proti korupciji. Logar naj bi se tokrat zavestno izogibal vodenju diplomacije, saj naj bi ocenil, da bi s pogostimi potovanji v tujino tvegal slabši nadzor nad svojo novo stranko na domačem terenu. Na zunanje ministrstvo naj bi namesto njega odšel Tone Kajzer, medtem ko za obrambni resor visoko kotira Žan Mahnič.
Kadrovska križanka se dopolnjuje tudi pri NSi. Predsednika stranke Jerneja Vrtovca neuradni viri omenjajo v povezavi z resorjema za energetiko ali gospodarstvo. Na ministrstvo za delo bi se lahko vrnil Janez Cigler Kralj, ki je to področje že vodil. Poleg omenjenih strank enega izmed ministrskih stolčkov pričakuje tudi predsednica SLS Tina Bregant.
Golob: "Koalicija prevarantov ne bo imela dolgega veka"
Robert Golob je nastajajočo povezavo na desni strani prostora označil za "koalicijo prevarantov" in napovedal, da "ne bo imela dolgega veka". Napovedal je, da bo javnost kmalu spoznala, "kdo dejansko gradi socialno državo in kdo prevzema vzvode oblasti izključno za obračun z nasprotniki".
Svoboda bo po njegovih besedah iz opozicije strogo nadzirala spoštovanje zakonitosti in pravne države. Možnost odstopa ali preverjanja zaupnice v stranki je zavrnil – zaupnico politikom po njegovem podeljujejo volivci, Svoboda pa je na volitvah zbrala največ glasov. Pred volitvami je sicer trdil, da vsak rezultat brez nadaljevanja njegove vlade pomeni neuspeh. Poslanski mandat obdrži.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je priznal, da stranka 46 glasov nima. Dodal je: "Teh nismo želeli pridobiti na način, ki je povezan z izsiljevanjem, korupcijo in podkupovanjem."
S tem je Sajovic ostro problematiziral način, kako naj bi se na drugi strani zbirala podpora.
Janša preusmeril pozornost na javne finance
Janša je sicer predsednici sporočil, da SDS "ta trenutek ne sestavlja vlade", a da je pripravljena "jutri sestaviti vlado, ki bo bistveno boljša od tiste, ki traja". Naštel je tri enako odprte možnosti – koalicijo, opozicijo in predčasne volitve. Za SDS so po njegovih besedah vse sprejemljive.
Večino časa je Janša pred novinarji namenil kritiki razmer, ki naj bi jih za seboj pustila levosredinska oblast. Opozoril je na "kaos" in "luknje v javnih financah". Po njegovih besedah je vlada v poročilu Evropski komisiji sama priznala, da bo Slovenija letos resno prekoračila maastrichtska fiskalna pravila. "Javni zavodi v letošnjem letu rastejo in se kopičijo stroški," je po njegovih besedah razvidno iz vladnega poročila.
V povolilnem obdobju je predsednik SDS večkrat odpiral tudi vprašanja volilnega sistema, štetja glasovnic in ravnanja volilnih organov. Govoril je torej bolj o dediščini prejšnje vlade in o legitimnosti postopkov kot o vprašanju, ali ima zagotovljenih 46 glasov.
Sedanji položaj je primerjal z letoma 2011 in 2012, ko vlade ni uspelo sestaviti takratnemu relativnemu zmagovalcu volitev Zoranu Jankoviću. Po njegovem prepričanju je Golob danes v podobni poziciji – prepričan, da mu "ne glede na matematiko, ne glede na število glasov" nekaj pripada.
Da ima Janševa pripravljenost na počasnejši tempo lahko strateško podlago, je v ponedeljek izpostavil sokoordinator Levice Luka Mesec. Po njegovih besedah si nastajajoča večina v državnem zboru že pripravlja teren za interventni zakon o znižanju davkov, ki ga želi sprejeti že maja.
Zakon bo po Mesčevi oceni "v proračun navrtal več kot milijardno luknjo" in prihodnjo vlado prisilil v močno zarezo v javno porabo. "Na žalost so stranke, ki stojijo za tem zakonom, to so Demokrati, NSi, Resnica in pa SDS, tiste, ki imajo trenutno večino v parlamentu, in nas močno skrbi, da bomo šli po tej poti," je dejal. Po Mesčevi oceni torej SDS lahko vsebinsko politiko usmerja tudi pred formalnim prevzemom vlade.
Kokot ovrgla Janševo trditev
Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot je na vprašanje, ali pogovori s potencialnimi partnerji potekajo, odgovorila pritrdilno. "Pogajali smo se tako z eno kot z drugo stranjo," je dejala. Skupaj s SLS, NSi, Fokusom in Demokrati so se po njenih besedah programsko najbolj približali prav SDS. "Pogajanja o tem, kdo bo prihodnji mandatar, pa še potekajo."
Njena izjava je neposredno v nasprotju z Janševo trditvijo, da SDS vlade "trenutno ne sestavlja". Kokotova je potrdila, da pogovori, tudi o imenu mandatarja, znotraj desnosredinske osi tečejo. Javno podporo Janši ni želela komentirati: "Trenutno lahko dajem izjave samo v svojem osebnem imenu."
Predčasnim volitvam je Kokot nasprotovala: "V stranki Resnica bomo naredili vse, da do predčasnih volitev ne pride." Špekulacije o razkolu v poslanski skupini po kritičnem zapisu članice Sabine Senčar pa je zavrnila.
Demokrati odstopili od petkovega tona
V petek je predsednik Demokratov Anže Logar zapustil pogovore z Golobom in stranka je delovala, kot da pogajanja zapira. V ponedeljek je bil ton drugačen.
Vodja poslanske skupine Franc Križan je napovedal, da stranka pogajanja nadaljuje – in to z vsemi. S tem so Demokrati signalizirali, da niso odpisali niti pogovorov z Janšo niti vračanja k Svobodi.
"Ta teden smo prevetrili naša izhodišča za koalicijska pogajanja in se dogovorili, da smo zainteresirani za vlado, ki je sestavljena tudi raznobarvno," je dejal Križan. Pripravljeni so se pogovarjati z vsemi, "ki nas jemljejo kot resnega partnerja, ki se ne pogovarjajo s figo v žepu in ki našo stranko nagovarjajo s predlogi izključno prek našega predsednika Anžeta Logarja".
Zadnji del stavka je bil usmerjen v morebitne poskuse neposrednih stikov s posameznimi poslanci mimo Logarja. Špekulacije o razkolu v stranki glede morebitnega vstopa v Janševo vlado je Križan zavrnil. Priznal pa je, da je poslanska skupina "raznobarvna", a poenotena pri glasovanjih.
Cigler Kralj: "vlada z levico je padla"
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je dejal, da bo stranka svojih devet podpisov prispevala "tistemu, ki bo lahko v desni sredini pokazal potenco, da lahko sestavil desnosredinsko vlado". Volilni izid je ocenil nedvoumno: "Vlada z levico je padla."
NSi se je po njegovih besedah s SDS programsko že uskladila in skupni zapis vložila v proceduro državnega zbora. Vrstni red postopkov je postavil jasno: "Najprej vsebinski poudarki, vsebinsko usklajevanje in če temu lahko sledi tudi kadrovsko." Opozicija in predčasne volitve za NSi niso tabu, čeprav bi bile slednje "slaba opcija za narod v teh razmerah". Na predčasnih volitvah bi stranka po njegovi oceni rezultat okrepila.
SD: priznanje, da pobudo prevzema desna sredina
Predsednik SD Matjaž Han in vodja poslanske skupine Meira Hot sta po srečanju s predsednico ugotavljala, da pobudo prevzema Janez Janša.
"Mislim, da je velika verjetnost, da Janez Janša, torej desna sredina, sestavi vlado," je ocenil Han.
V stranki ne izključujejo predčasnih volitev: "Če bodo predčasne volitve, verjemite, da smo v SD absolutno pripravljeni, seveda pa to ni odvisno samo od nas."
Levica: prvi krog skoraj izključen
Luka Mesec je ocenil, da je "skoraj nemogoče", da bi mandatarja izvolili že v prvem krogu. Demokratom in Resni.ci je očital, da so "zelo hitro pozabili na svoje temeljne obljube volivcem".
"Če te osnovne poštenosti niso zmožni, tudi sam ocenjujem, da taka koalicija nima dobre popotnice," je dodal.
Levica in Vesna bosta po njegovih besedah iskali druge rešitve – bodisi vlado, ki bi interventne predloge zavrnila, bodisi predčasne volitve.
Kaj sledi v naslednji dneh in tednih
Zdaj je poteza pri predsednici republike. Do 10. maja se bo morala odločiti, ali je prvi krog dovolj zrel za predlog mandatarja.
Če se izkaže, da 46 glasov še ni, se postopek ne konča, ampak preide v drugi krog, v katerem imajo stranke in skupine poslancev še 14 dni časa za nov poskus.
Šele če tudi ta ne uspe, pride na mizo razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev, čeprav ustava dopušča še en dodaten poskus v državnem zboru.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
