Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Bakterije v ustih lahko vplivajo tudi na srce, možgane in črevesje


Petra Znoj
20. 11. 2026, 05.20
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V ustih živi na stotine vrst mikroorganizmov. Njihovo neravnovesje ni povezano le z boleznimi zob in dlesni, temveč tudi z zdravjem drugih organov.

zobje, dlesni
AI
V ustni votlini živijo številni mikroorganizmi, katerih ravnovesje je pomembno za zdravje zob in dlesni.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Ko pomislimo na zdravje ustne votline, imamo običajno v mislih zobe, dlesni in svež zadah. Toda v naših ustih živi izjemno raznolika skupnost mikroorganizmov, ki ima lahko precej večji vpliv na zdravje, kot smo domnevali nekoč. Znanstveniki namreč odkrivajo povezave med bakterijami v ustih in boleznimi srca, prebavil ter celo možganov.

Kaj je ustni mikrobiom?

Ustni oziroma oralni mikrobiom sestavljajo bakterije, glive, virusi in drugi mikroorganizmi, ki naseljujejo jezik, zobe, dlesni in slino. Večina je neškodljivih, nekateri pa imajo pomembno zaščitno vlogo. 

Težave nastanejo, ko se ravnovesje med mikroorganizmi poruši. Takrat se lahko prekomerno razmnožijo škodljive bakterije, ki prispevajo k nastanku zobne gnilobe, vnetja dlesni in parodontalne bolezni.

Posebno pomemben je zobni plak, lepljiva plast bakterij na površini zob. Če ga ne odstranjujemo redno, lahko povzroči vnetje in poškodbe obzobnih tkiv.

zobje, zobozdravnik
Profimedia
Bakterije v zobnih oblogah lahko povzročajo vnetje dlesni, raziskovalci pa preučujejo tudi povezave med ustnim zdravjem in boleznimi drugih organov.

Kakšna je povezava s srcem in možgani?

Raziskovalci že dalj časa preučujejo povezavo med parodontalno boleznijo in srčno-žilnimi obolenji. Pri vnetih dlesnih lahko bakterije in njihovi produkti prehajajo v krvni obtok ter prispevajo k vnetnim procesom v telesu.

Preberite še

Nekatere raziskave so pokazale tudi povezave med bakterijami, povezanimi s parodontalno boleznijo, in Alzheimerjevo boleznijo. Vendar znanstveniki poudarjajo, da to še ne dokazuje neposredne vzročne povezave.

Podobno velja za črevesje. Mikroorganizmi iz ust s slino prehajajo v prebavila, kjer lahko v določenih okoliščinah vplivajo na črevesni mikrobiom. Njihovo vlogo raziskujejo tudi pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih.

Kdaj nas telo opozarja na neravnovesje?

Na težave v ustni votlini lahko opozarjajo vztrajen neprijeten zadah, krvavenje med ščetkanjem, otečene dlesni, občutljivi zobje in pogosto nastajanje zobne gnilobe. Ti simptomi sicer niso dokaz porušenega mikrobioma, so pa razlog za pregled pri zobozdravniku.

Kako zaščititi koristne bakterije?

Za zdrav ustni mikrobiom ni pomembno odstraniti vseh bakterij, temveč vzdrževati njihovo ravnovesje. Pri tem največ pomagajo redno ščetkanje zob z zobno pasto s fluoridom, vsakodnevno čiščenje medzobnih prostorov in zobozdravstveni pregledi.

Pomembna je tudi prehrana. Pogosto uživanje sladkih pijač in prigrizkov spodbuja bakterije, ki proizvajajo kisline in poškodujejo zobno sklenino. Koristni so raznolika prehrana, zadosten vnos vode in opustitev kajenja.

V zadnjih letih se pojavljajo tudi probiotiki za ustno votlino, vendar dokazi o njihovi dolgoročni učinkovitosti še niso dovolj prepričljivi, da bi jih priporočali kot nadomestilo za ustaljeno zobozdravstveno preventivo.

Skrb za zdrava usta torej ni pomembna le zaradi lepega nasmeha. Čeprav znanost še raziskuje, kako močno ustni mikrobiom vpliva na posamezne organe, je jasno, da preprečevanje bolezni zob in dlesni pomembno prispeva k splošnemu zdravju.

E-novice · Zdravje

Navdihujoči nasveti, zdrave navade in vsebine za boljše počutje, vitalnost in notranje ravnovesje neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.