Znanstveniki razkrili, kaj jesti za počasnejše staranje
Nova raziskava razkriva povezavo med prehranjevalnimi navadami in biološkim staranjem. Dobra novica je, da za ugodne učinke ni potrebna stroga dieta.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na hitrost staranja ne vplivajo samo geni, telesna dejavnost in življenjske navade. Pomembno vlogo ima lahko tudi tisto, kar vsak dan postavimo na krožnik. Znanstveniki so namreč ugotovili, da je več različnih načinov zdravega prehranjevanja povezanih s počasnejšim biološkim staranjem. In kar je še posebej spodbudno: za to ni treba slediti zapletenim dietam ali se odpovedati vsem najljubšim jedem.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Communications, nakazuje, da je za zdravje pomembnejša splošna kakovost prehrane kot dosledno upoštevanje enega samega prehranskega režima.
Naša telesa se ne starajo enako hitro
Dva človeka, ki sta dopolnila 50 let, imata lahko povsem različno biološko starost. Medtem ko kronološka starost pove, koliko let je minilo od rojstva, biološka starost odraža spremembe, ki so se v tem času zgodile v organizmu. Na biološko staranje vplivajo številni dejavniki, med drugim dednost, kajenje, spanje, telesna dejavnost, bolezni in prehrana.
Pospešeno biološko staranje je povezano z večjim tveganjem za nekatere kronične bolezni, vključno s srčno-žilnimi obolenji in demenco. Prav zato znanstvenike vse bolj zanima, ali lahko z vsakodnevnimi navadami vplivamo na procese, ki potekajo v naših celicah.
Preučili so prehrano več kot 6000 ljudi
Raziskovalci Nemškega centra za nevrodegenerativne bolezni (DZNE) so analizirali podatke 6470 odraslih, starejših od 30 let. Zanimalo jih je, kako se različni prehranski vzorci povezujejo s kazalniki biološkega staranja.
Pri tem niso preverjali le ene priljubljene diete, temveč so prehranjevanje udeležencev ocenili z desetimi različnimi prehranskimi indeksi.
Med obravnavanimi vzorci so bili:
- Mediteranska prehrana, ki temelji na zelenjavi, sadju, stročnicah, polnozrnatih žitih, ribah in oljčnem olju.
- DASH, prehranski pristop, razvit predvsem za uravnavanje krvnega tlaka.
- MIND, način prehranjevanja, ki združuje značilnosti mediteranske prehrane in DASH ter poudarja živila, povezana z zdravjem možganov.
- Nordijska prehrana, ki vključuje veliko lokalne zelenjave, jagodičevja, rib in polnozrnatih žit.
- Različni indeksi kakovosti rastlinske in splošne prehrane, ki ocenjujejo zastopanost hranilno bogatih živil.
- Prehranski model EAT-Lancet, ki upošteva tako zdravje ljudi kot okoljsko trajnost.
V raziskavo so vključili tudi kazalnike manj ugodnih prehranskih navad, denimo pogostega uživanja sladkih pijač in drugih prehransko manj kakovostnih živil, ter indeks vnetnega potenciala prehrane. Pokazalo se je, da so bili ugodnejši prehranski vzorci praviloma povezani s počasnejšim biološkim staranjem.
Kaj so raziskovalcem razkrile spremembe v DNK?
Znanstveniki biološke starosti niso ocenjevali na podlagi videza, telesne teže ali splošnega počutja. Uporabili so posebne laboratorijske metode, ki analizirajo tako imenovano metilacijo DNK. Gre za kemične oznake na DNK, ki lahko vplivajo na delovanje genov. Njihovi vzorci se skozi življenje spreminjajo, zato jih raziskovalci uporabljajo za ocenjevanje biološkega staranja.
V raziskavi so analizirali približno 850.000 mest na DNK in uporabili tri različne epigenetske ure, torej modele za ocenjevanje starostnih sprememb v organizmu. Ugotovili so, da so različni načini prehranjevanja povezani s številnimi podobnimi biološkimi procesi. Več kot 70 odstotkov ugotovljenih povezav s procesi staranja je bilo skupnih analiziranim prehranskim vzorcem.
To nakazuje, da lahko različni pristopi k zdravi prehrani delujejo prek podobnih mehanizmov, povezanih s presnovo ter delovanjem in medsebojno komunikacijo celic.
Za srce, možgane in zdravo staranje
Posamezni prehranski vzorci imajo nekoliko različne poudarke.
Prehrana DASH je zasnovana tako, da pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka in podpira zdravje srca in ožilja. MIND daje večji poudarek živilom, kot so zelena listnata zelenjava, jagodičevje, oreščki in ribe, ki jih raziskovalci preučujejo tudi v povezavi z ohranjanjem kognitivnih sposobnosti.
Mediteranska prehrana pa zaradi svoje raznolikosti in velikega deleža rastlinskih živil že dolgo velja za enega najbolj raziskanih prehranskih vzorcev. Nova raziskava kaže, da se ti pristopi kljub razlikam povezujejo s številnimi skupnimi kazalniki ugodnejšega biološkega staranja.
Najpomembnejše sporočilo: ni treba jesti popolno
Raziskovalci so svoje ugotovitve preverili še v ločeni skupini 1034 ljudi. Tudi tam so zaznali podobne povezave med kakovostjo prehrane in biološkim staranjem. Epidemiologinja Monique Breteler iz DZNE je ob rezultatih poudarila, da zaznane razlike sicer niso velike, vendar so merljive in bi lahko bile pomembne z vidika preprečevanja bolezni.
Raziskovalka Juliana Tavares pa je izpostavila praktično sporočilo ugotovitev: za bolj zdravo prehranjevanje ni treba doseči popolnosti. To pomeni, da se ni treba strogo držati ene diete, šteti vsake kalorije ali iz jedilnika izločiti celih skupin živil. Veliko pomembnejše je, da prehrana dolgoročno vključuje dovolj zelenjave, sadja, polnozrnatih žit, stročnic, oreščkov in drugih hranilno bogatih živil.
Prav tako je smiselno omejiti uživanje sladkih pijač, predelanih mesnih izdelkov ter živil z veliko dodanega sladkorja in soli.
Ali lahko s prehrano res upočasnimo staranje?
Čeprav so rezultati spodbudni, raziskovalci opozarjajo na pomembno omejitev. Raziskava je opazovalna, zato ne dokazuje, da sprememba prehrane neposredno upočasni biološko staranje. Ljudje, ki se prehranjujejo bolj zdravo, imajo lahko tudi druge ugodne življenjske navade, ki vplivajo na njihovo zdravje. Prav tako spremembe epigenetskih kazalnikov še ne pomenijo nujno, da bo posameznik živel dlje.
Za dokončnejše odgovore bodo potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo spremljale učinke sprememb prehrane skozi daljše časovno obdobje. Kljub temu ugotovitve prinašajo pomembno sporočilo: za zdravje ni odločilen en sam obrok ali občasna pregreha, temveč način prehranjevanja, ki ga ohranjamo skozi leta.