Arhiv Dolenjskega lista

M. Ž.

M. Ž.

Šentrupertski župan Rupert Gole in Franc Cvetan, direktor podjetja Ce-invest iz Trebnjega, nosilec gradbenega konzorcija treh podjetij, sta dopoldne podpisala pogodbo o prestavitvi izbranih kozolcev v muzej na prostem, ki bo zrasel na južnem delu Šentruperta. Konzorcij podjetij je občina kot najugodnejšega ponudnika izbrala na javnem razpisu februarja letos, vrednost del pa znaša slabih 300 tisoč evrov.

Delati bodo začeli v pomladnih mesecih, kozolce pa bodo po pogodbi prestavili najkasneje do sredine julija ter do konca avgusta za tiste, kjer bo potrebno, dobili še uporabno dovoljenje. Kot so pojasnili ob podpisu pogodbe, bodo kozolce tam, kjer se trenutno nahajajo, razstavili, jih obnovili skladno z zahtevami razpisne dokumentacije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter jih obnovljene postavili v muzej na prostem.

Peter Geršič, direktor projekta, s katerim so začeli leta 2010, je pojasnil, da bo v muzeju na prostem v dveh sklopih stalo 19 kozolcev - prvi del ob vstopu bo prikazoval, kako se je kozolec v zgodovini razvijal, v drugem pa bodo vidni različni kozolci preko družbeno-socialne komponente. Cilj je, da bi muzej, v katerem bo tudi učna pot, postal osrednja turistična točka lokalnega pomena in občine.

Rupert Gole velike možnosti vidi tudi v nadaljevanju projekta s samim program in vsebino, ki jih bo ta muzej lahko ponujal, v bližini so tudi polja, kjer bi lahko rasla stara žita, sam muzej pa nameravajo širiti ter se povezati tudi s slovenskimi zamejci in zamejskimi društvi in zvezami, da bi skupaj poskušali skozi njihove kulturne prireditve poskušali zbirati denar in tako s podeželja uspeli rešiti še kakšen kozolec, ki propada. Projekt nima nekih omejitev, z njim bi lahko namreč rešili tudi kakšen lesen objekt na mestu, kjer se nahaja sedaj, je še poudaril Gole.

Muzej na prostem – kozolci prek evropskega sklada za regionalni razvoj delno financira tudi Evropska unija.