Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V slovenskih vrtcih se že vrsto let pojavlja vprašanje, zakaj je tako težko priti do pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav se v javnosti pogosto govori o pomanjkanju kadra na področju vzgoje in izobraževanja. Posebej problematično je ponavljanje pogodb za določen čas. Zaposleni lahko isto delo opravljajo več let, včasih tudi desetletje, vendar se jim pogodbe vedno znova podaljšujejo.

Pogosto gre za različna nadomeščanja, bolniške odsotnosti, starševske dopuste in druge začasne razloge. Včasih se zgodi celo, da en zaposleni nadomešča drugega, ta pa je bil pred tem zaposlen kot nadomestilo za tretjega.

Štipendije za deficitarne poklice

Ste izbrali enega od teh poklicev? Država vam ponuja 129 evrov mesečno

Ob tem se pojavlja še bolj vprašljiva praksa. Ob koncu šolskega leta pogodba poteče, nato pa zavod objavi nov razpis za praktično isto delovno mesto. Čeprav je razpis formalno odprt, se med zaposlenimi pogosto že vnaprej ve, kdo bo delo ponovno opravljal. Postavlja se vprašanje, ali gre v takšnih primerih res za dejansko potrebo po novem izboru ali pa zgolj za formalno ponavljanje postopka.

V takšnih primerih ne gre več samo za vprašanje, ali je ravnanje pravično do zaposlenih, temveč tudi za vprašanje zakonitosti. Če delodajalec isto delo potrebuje iz leta v leto, delavec pa ga dejansko opravlja več let, je smiselno preveriti, ali so razlogi za sklepanje vedno novih pogodb za določen čas resnični in zakoniti.

Vprašanja o takšni praksi smo pri Svet24 naslovili na Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), kjer opozarjajo, da pri presoji ni mogoče vseh primerov obravnavati enako.

ZRSZ razkriva

Prihodnost služb v Sloveniji: Ti poklici bodo rasli, te pa čaka težja pot

Bobo

Pomanjkanje kadra in hkrati večletne pogodbe za določen čas

Kako je mogoče govoriti o pomanjkanju kadra, če številne vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljev več let zapored ostajajo zaposlene za določen čas?

»Slednje je v praksi tudi možno, še posebej v zavodih, kjer je več začasnih odsotnosti z dela (več starševskih dopustov zaradi ženskega kolektiva, daljše bolniške, ki niso redke zaradi zahtevnosti vzgojnega dela z otroki ipd.),« so za Svet24 pojasnili v Svizu.

Regulacije cen goriv

Petrol z dvema tožbama nad državo, terjajo 177 milijonov evrov

Če gre za več zaposlitev za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnih delavcev, lahko po njihovih besedah prihaja tudi do večletne zaposlitve za določen čas. Takšne zaposlitve so lahko povsem zakonite, saj v teh primerih zakonska omejitev dveh let ne velja.

Ob tem pa v Svizu priznavajo, da obstajajo tudi primeri zaposlovanja za določen čas, ki niso zakoniti. »Neke statistike o tem pa ni in bi tudi težko bila, saj je potrebna presoja konkretnih primerov oziroma pogodb glede na konkretne okoliščine primerov.«

Ko se isti razpis ponavlja vsako leto

Posebej zanimiva je praksa, ko vrtec ob koncu šolskega leta objavi nov razpis, čeprav je že vnaprej znano, kdo bo delo opravljal tudi v naslednjem letu. Kdaj takšen razpis postane zgolj formalnost oziroma način, kako se delodajalec izogne zaposlitvi za nedoločen čas?

V Svizu za Svet24 pojasnjujejo, da mora javni zavod, če ne gre za izjeme od objave po ZDR-1, obvezno objaviti prosto delovno mesto. To velja tudi v primeru, ko ima delodajalec že namen zaposliti določenega delavca.

»Sama objava razpisa ni neposredno povezana z izogibanjem zaposlitve za NDČ,« poudarjajo. Drugače pa je, če bi moral delodajalec glede na določbe zakona in konkretne okoliščine delavca zaposliti za nedoločen čas oziroma se v primeru nezakonitih pogodb za določen čas po ZDR-1 že šteje, da je delavec zaposlen za nedoločen čas.

»Enoznačnega odgovora ne more biti, saj je potreba odvisna od presoje konkretnih okoliščin,« dodajajo.

Profimedia

Nekdo lahko desetletje ostane na določenem času

Kaj lahko stori vzgojiteljica ali pomočnica vzgojitelja, ki je pet, deset ali več let zaposlena za določen čas, pogosto prek različnih nadomeščanj?

V Svizu so za Svet24 pojasnili, da lahko delavki, ki je članica sindikata, nudijo pravno pomoč. »Predvsem tako, da se pravno njene pogodbe o zaposlitvi glede na konkretne okoliščine primera in pravno preveri, ali je zaposlovanje za določen čas zakonito ali morebiti ni.« Če se ugotovi, da zaposlovanje za določen čas ni zakonito, sindikat nudi brezplačno pravno pomoč za uveljavitev pravic oziroma zaposlitve za nedoločen čas.

A pri dejanskem obstoju razloga za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca, ki je ustrezno urejen v pogodbi o zaposlitvi, je takšno zaposlovanje za določen čas po pojasnilih Sviza praviloma zakonito.

Kje je meja?

Ali je mogoče dolgoletno veriženje pogodb za določen čas še vedno upravičevati kot »začasno« zaposlitev? V Svizu poudarjajo, da mora za vsako takšno zaposlitev obstajati dejanski zakonski razlog.

»Vsaka zaposlitev za določen čas mora biti dejansko utemeljena z enim izmed z zakonom določenih razlogov, ko je zaposlovanje za določen čas sploh zakonito. Razlog mora biti tudi ustrezno zapisan v pogodbi o zaposlitvi.«

Pri tem opozarjajo na sodno prakso, ki po njihovih besedah dokaj jasno opredeljuje, da razlog začasno povečanega obsega dela ne more biti zgolj splošna negotovost ali nadomestek poskusnega obdobja. »Mora obstajati dejanski in utemeljen razlog, da gre za začasno povečanje (naprimer začasno povečanje števila oddelkov).«

Tudi razlog nadomeščanja začasno odsotnega delavca mora dejansko obstajati in biti v skladu s sodno prakso v pogodbi konkretiziran, denimo z navedbo delavca, ki je odsoten in ga zaposleni nadomešča.

»Vedno pa je potrebno presojati konkretne pogodbe o zaposlitvi in dejanske okoliščine.«

Koliko ljudi je v takšnem položaju?

Na vprašanje, ali Sviz razpolaga s podatki o tem, koliko vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljev je trenutno zaposlenih za določen čas in koliko jih je za določen čas zaposlenih že več let zapored, so odgovorili, da takšnih podatkov nimajo.

»Ne. Morda bi imeli kak grobi podatek na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MVI), kjer se vodi tudi evidenca zaposlenih. Vprašanje pa je, koliko je natančna in celostna.«

Po njihovem mnenju se verjetno ne vodi podatek o zaporednem zaposlovanju konkretnih delavcev glede na razlog. To bi bilo mogoče ugotavljati predvsem na ravni posameznega delodajalca.

Prav odsotnost takšnih podatkov pa otežuje oceno, kako velik je problem. Brez podatkov namreč ni mogoče jasno ugotoviti, koliko pogodb za določen čas je posledica dejanskih in zakonitih nadomeščanj ter koliko ljudi več let zapored opravlja delo, ki je po svoji naravi stalno.

Zakonodaja naj ne bi bila glavni problem

Kaj bi morala storiti država oziroma ustanovitelji vrtcev, da bi se položaj zaposlenih uredil?

V Svizu nimajo posebnih stališč glede konkretnih ukrepov. Njihovo pravno mnenje pa je, da je zakonodaja »relativno ustrezno urejena«, večja težava pa je njeno spoštovanje v praksi.

»Kar pa terja več sistemskih pregledov nadzornih inštitucij (inšpekcije), več obveščanja o pravicah in obveznosti (tudi MVI ali ZRSŠ preko Šole za ravnatelja) in ozaveščanje samih delavcev.«

Po njihovem mnenju bi bilo torej treba okrepiti nadzor nad zaposlovanjem za določen čas, hkrati pa zaposlene bolje seznaniti z njihovimi pravicami in obveznostmi.

Profimedia

Paradoks, ki ga ni mogoče spregledati

Ali je paradoksalno, da država in sindikati opozarjajo na pomanjkanje kadra, hkrati pa lahko ljudje, ki so že usposobljeni, imajo izkušnje in več let opravljajo isto delo, ostajajo v negotovem položaju?

»Da,« so za Svet24 odgovorili v Svizu, vendar ob tem dodali pomembno omejitev: »A v primerih, ko gre za zakonite in dejansko utemeljene razloge za zaposlitev za določen čas, to ni enoznačno.«

Prav v tem je tudi bistvo dileme. Dolgoletna zaposlitev za določen čas sama po sebi še ne pomeni nezakonitosti. Če nekdo več let nadomešča različne zaposlene, ki so začasno odsotni, je lahko takšna ureditev povsem zakonita. Če pa se pogodbe za določen čas sklepajo brez dejanskega zakonskega razloga, je položaj drugačen.

Za zaposlenega, ki sumi, da se ji pogodbe nezakonito veriži, je zato pomembno, da se preverijo konkretne pogodbe in okoliščine. V Svizu članom pri tem lahko nudijo pravno pomoč, preverijo zakonitost zaposlovanja za določen čas in, če ugotovijo nepravilnosti, zagotovijo brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njenih pravic oziroma zaposlitve za nedoločen čas.

Tragičen konec dopusta

Eksplozija v Italiji: umrl 44-letni Slovenec, žena in hči hudo poškodovani

Na koncu tako ostaja širše vprašanje, ki ga zgolj opozarjanje na kadrovsko krizo ne more rešiti: koliko ljudi v vrtcih dejansko manjka in koliko usposobljenih ljudi je že v sistemu, vendar kljub dolgoletnemu delu še vedno nimajo stabilne zaposlitve?

Dokler teh podatkov ni, je težko dati enoznačen odgovor, ali je problem zgolj pomanjkanje kadra. Morda gre deloma tudi za vprašanje, kakšne zaposlitve sistem ponuja ljudem, ki v vrtcih že leta opravljajo isto delo.