Bobo

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovenski trg dela še naprej zaznamuje izrazito pomanjkanje določenih kadrov. Med najbolj iskanimi so delavci v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, vozniki težkih tovornjakov, vzgojitelji, zdravstveni delavci, kuhinjski pomočniki, skladiščniki in prodajalci. Na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) so za Svet24 pojasnili, da se glavni primanjkljaj delovne sile kaže predvsem na področju izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščenja.

Manjka na tisoče delavcev: To so najbolj iskani kadri

»Trenutno najbolj iskani poklici so delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, predmetni učitelji v OŠ, kuhinjski pomočniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, usmerjevalci in raznašalci ipd., prodajalci, učitelji razrednega pouka,« so pojasnili na Zavodu.

· Novice

Novo šolsko leto pred vrati, šole mrzlično v iskanje učiteljev

Glavni primanjkljaj delovne sile se po njihovih besedah kaže na področju izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, predelovalne dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščenja.

Seznam najbolj iskanih poklicev se sicer v zadnjem letu ni bistveno spremenil. »Na trgu dela so že več let prisotna neskladja v strukturi povpraševanja delodajalcev in ustreznih kandidatov za zasedbo prostih delovnih mest,« pojasnjujejo na ZRSZ.

Iz primerjave prvih sedmih mesecev letošnjega in lanskega leta je razvidno, da je seznam najbolj iskanih poklicev pri ZRSZ podoben, nekoliko se je spremenil predvsem vrstni red glede na število sporočenih prostih delovnih mest.

· Zaposlitev

Prosta delovna mesta: Iščejo se pripravljavci hitre hrane

Od januarja do julija 2026 so delodajalci zavodu sporočili 90.345 prostih delovnih mest. Največ jih je bilo za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (5355), delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah (5106), čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike (4952), voznike težkih tovornjakov in vlačilcev (2446) ter vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok (2352).

Sledili so delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah (2265), predmetni učitelji v osnovnih šolah (2233), kuhinjski pomočniki (2131), strokovnjaki za zdravstveno nego (1988), skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo (1955), poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu (1911), strokovni sodelavci za zdravstveno nego (1879), usmerjevalci in raznašalci (1700), prodajalci (1690) ter učitelji razrednega pouka (1629).

V enakem obdobju leta 2025 so delodajalci zavodu sporočili 92.449 prostih delovnih mest. Največ jih je bilo za čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike (5286), delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah (4858), delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (4806), usmerjevalce in raznašalce (2634), vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok (2513) ter voznike težkih tovornjakov in vlačilcev (2292).

Zavod za zaposlovanje RS

Največ novih zaposlitev v gradbeništvu

Največ povpraševanja po novih zaposlenih je trenutno na področju izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, predelovalne dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščenja.

Po napovedih Poklicnega barometra naj bi letos iz primanjkljaja v ravnovesje prešli biologi, botaniki in zoologi, farmacevti, hotelski receptorji ter viličaristi. Iz presežka v ravnovesje naj bi prešli tudi arhitekti, tehniki za IKT ter podporo uporabnikom, uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, maserji ter pedikerji oziroma manikerji.

Profimedia

Presežek pa je še vedno napovedan na področju grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, novinarjev, filozofov, umetniških ustvarjalcev, fotografov, tajnikov, poslovnih sekretarjev in telefonistov.

Dolgoročne napovedi obenem kažejo na spremembo dinamike celotnega trga dela. Nova delovna mesta naj bi se ustvarjala še do leta 2029, po letu 2030 pa naj bi prosta delovna mesta nastajala skoraj izključno zaradi nadomeščanja delavcev, ki se bodo upokojili.

Najbolj brano tedna

Plačuje 650 evrov najemnine, za kredit pa ni dovolj sposoben

Brezposelnost še naprej pada, a počasneje

»V letošnjem letu se v Sloveniji nadaljuje trend medletnega upadanja brezposelnosti, ki se pa nadalje umirja,« pravijo na ZRSZ. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je na novo prijavilo manj brezposelnih oseb, manj jih je bilo tudi odjavljenih iz evidence, prav tako je bilo manj sporočenih prostih delovnih mest.

Brezposelnost se je letos mesečno zniževala do junija, ko je dosegla novo najnižje število brezposelnih v samostojni Sloveniji – 42.245. Julija so se zaradi sezonskega povečanja prijav po izteku zaposlitev za določen čas številke nekoliko povečale. Ob koncu julija je bilo tako registriranih 43.257 brezposelnih oseb, kar je 2,4 odstotka več kot junija, a 1,2 odstotka manj kot pred letom.

Od januarja do julija se je na novo prijavilo 34.439 brezposelnih oseb, 1,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Iz evidence se je odjavilo 38.359 brezposelnih, od tega 24.959 zaradi zaposlitve. Največ jih je zaposlitev našlo v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu, nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.

Profimedia

Iščete službo? V teh panogah naj bi letos najbolj iskali nove kadre

Raziskava Napovednik zaposlovanja pomlad 2026 kaže, da delodajalci v drugi polovici leta pričakujejo največje povečanje povpraševanja po novih kadrih v gradbeništvu (5,4 odstotka). Sledijo nastanitvene in gostinske dejavnosti (4,5 odstotka), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (4,4 odstotka), zdravstvo in socialno varstvo (3,4 odstotka) ter prevoz in skladiščenje (3 odstotke).

V raziskavi, ki jo ZRSZ dvakrat letno izvaja na reprezentativnem vzorcu delodajalcev z 10 ali več zaposlenimi, je sodelovalo 2752 delodajalcev. Za drugo polovico leta 2026 napovedujejo 2,1-odstotno rast zaposlenosti.

IT-kadri ostajajo iskani

Čeprav se je povpraševanje po kadrih v IT-sektorju v zadnjih letih spreminjalo, ostaja razmeroma visoko. »Število zavodu sporočenih prostih delovnih mest za strokovnjake in tehnike za opravljanje najbolj tipičnih poklicev s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije je v zadnjih letih nihalo, kljub temu pa ostaja visoko,« pojasnjujejo.

Leta 2025 je bilo ZRSZ sporočenih več kot 1200 tovrstnih prostih delovnih mest. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa so delodajalci sporočili 663 prostih delovnih mest, od tega 356 za strokovnjake s področja razvoja in analitike programske opreme in aplikacij, 203 za strokovnjake za podatkovne zbirke in računalniška omrežja ter 104 za tehnike za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in podporo uporabnikom.

Za primerjavo: skupno število sporočenih prostih delovnih mest v teh skupinah je bilo 1130 leta 2019, 891 leta 2020, 1227 leta 2021, 1602 leta 2022, 1462 leta 2023, 1196 leta 2024 in 1234 leta 2025.

»Pričakujemo nadaljnjo rast potreb, predvsem po strokovnjakih in tehnikih, pa tudi v drugih poklicnih skupinah zaradi uporabe tehnologij IKT in prestrukturiranja gospodarstva,« pravijo na ZRSZ.

Profimedia

Umetna inteligenca že odnaša del junior pozicij

Umetna inteligenca medtem že vpliva na trg dela. »V določeni meri umetna inteligenca že preoblikuje delovna mesta in vpliva na zaposlitvene procese v IT sektorju,« so za Svet24 povedali na ZRSZ.

Analiza področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, pripravljena za potrebe projekta Platforma trga dela, ugotavlja, da bodo tudi v prihodnje nastajale potrebe po IT-strokovnjakih in tehnikih. V ospredju bodo predvsem praktično delo z umetno inteligenco in agentskimi orodji, sistemsko razmišljanje in arhitektura rešitev, podatkovna pismenost, kibernetska varnost, oblačna arhitektura in razvoj, operacije in vzdrževanje ter avtomatizacija rešitev z malo oziroma brez kode.

»Vse pomembnejše bodo prečne (splošne) kompetence kot so učna agilnost in t. i. razvojna miselnost, sistemsko razmišljanje (razumevanje širše slike),« pojasnjujejo.

Pri IKT-specialistih bodo najbolj iskane kompetence, povezane z razvojem in analizo programske opreme, načrtovanjem podatkovnih baz, programiranjem, upravljanjem podatkov in kibernetsko varnostjo.

Umetna inteligenca pa po ugotovitvah ZRSZ že spreminja tudi konkretne naloge. »Umetna inteligenca v kombinaciji z digitalizacijo že spreminja delovna mesta pri procesih avtomatizacije in robotizacije. Opažamo tudi, da junior pozicije izginjajo, saj njihove delovne naloge prevzema prav umetna inteligenca.«

Uporaba naprednejših tehnologij je najbolj koncentrirana v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, medtem ko gradbeništvo, promet in gostinstvo pri naprednejših tehnologijah bolj zaostajajo.

Ne bo zmanjkalo dela, ampak bo treba znati več

Kljub hitremu razvoju umetne inteligence pa na ZRSZ ne pričakujejo, da bi ta preprosto pomenila manj potrebe po zaposlenih. »Razvoj umetne inteligence torej ne zmanjšuje potreb po delavcih, temveč predvsem povečuje potrebo po bolje usposobljenih, digitalno pismenih in prilagodljivih zaposlenih.«

V prihodnosti naj bi se zato pojavljali predvsem hibridni profili, ki bodo združevali inženirsko znanje s poslovnimi procesi in analitiko. Med primeri so na ZRSZ navedli UI-inženirja, strokovnjaka za UI-upravljanje, vodjo preobrazbe digitalnih procesov v podjetju in varnostnega inženirja.

»Umetna inteligenca bo vse bolj postala delovno orodje, pri katerem bosta ključna kritična presoja in človeški nadzor,« poudarjajo.

Obenem pa poklici, kjer bo primanjkljaj največji – zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, socialne storitve ter tehnični in inženirski poklici – niso poklici, ki bi jih umetna inteligenca lahko v celoti nadomestila.

Profimedia

Najbolj pomembna bo sposobnost učenja

Za prihodnjo zaposljivost bo po oceni ZRSZ ključna kombinacija strokovnih, digitalnih in prenosljivih kompetenc. Samo znanje, pridobljeno v formalnem izobraževanju, ne bo več dovolj.

»Zaradi hitrega tehnološkega razvoja ne bo dovolj zgolj znanje, pridobljeno v formalnem izobraževanju, temveč bo ključna pripravljenost na stalno učenje, nadgrajevanje znanja in prilagajanje spremembam,« pravijo.

Med pomembnejšimi kompetencami prihodnosti bodo veščine za delo z ljudmi, kot so komunikacija, sodelovanje, pogajalske in svetovalne spretnosti, čustvena in socialna inteligenca, mreženje in vodenje. Pomembne bodo tudi kritično, računalniško in strateško razmišljanje, reševanje problemov, ustvarjalnost, inovativno mišljenje ter sposobnost multidisciplinarnega učenja in povezovanja različnih znanj.

»Lahko rečemo, da postaja ena najpomembnejših kompetenc prav sposobnost vseživljenjskega učenja,« še poudarjajo na ZRSZ. Razmere v gospodarstvu in posameznih poklicih se namreč spreminjajo hitreje, kot se lahko prilagajajo izobraževalni programi, zato bo treba znanje dopolnjevati skozi celotno poklicno pot.

Državni študentski servis

Država odpira svoj študentski servis: denar namesto zasebniku v štipendije

Diploma ni več dovolj: to znanje bo vse pomembnejše pri iskanju službe

Mladim na ZRSZ svetujejo, naj pri izbiri poklica ali izobraževalne poti upoštevajo svoje interese, sposobnosti, vrednote in motivacijo, hkrati pa tudi razmere na trgu dela.

Pomembno je, da poznajo izobraževalne programe in poklice, njihove zahteve in pogoje dela ter povpraševanje po posameznih poklicih. »Pri tem je pomembno vedeti tudi, da lahko do želenega poklicnega cilja vodi več različnih poti,« pojasnjujejo.

Mladim svetujejo tudi čim zgodnejše pridobivanje praktičnih izkušenj – s prostovoljnim delom, dijaškim ali študentskim delom ter različnimi hobiji.

Zaposlenim, ki razmišljajo o prekvalifikaciji, pa svetujejo predvsem odprtost za dodatno izobraževanje in pridobivanje novih kompetenc. »Razmere v gospodarstvu in posameznih poklicih se spreminjajo hitreje, kot se lahko prilagaja formalni izobraževalni sistem, zato vseživljenjsko učenje postaja nujen del poklicne poti.«

Pri prekvalifikaciji pri tem ni nujno vedno potrebno ponovno formalno izobraževanje. Na Zavodu so v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja na voljo tudi usposabljanje na delovnem mestu, krajši programi za pridobivanje poklicnih in digitalnih kompetenc, nacionalne poklicne kvalifikacije ter delovni preizkus, ki lahko omogočijo bolj ciljno usmerjen prehod.

Sporočilo ZRSZ je tako precej jasno: trg dela se ne krči, temveč se spreminja. Najbolj iskani ostajajo kadri na področjih, kjer je človeka težko nadomestiti, hkrati pa tehnologija vse hitreje spreminja način dela. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo znali povezati svoje strokovno znanje z digitalnimi kompetencami – in predvsem tisti, ki se bodo pripravljeni učiti tudi takrat, ko bodo že zdavnaj končali šolanje.