Ko stiska dobi glas: v Velenju prisluhnili zgodbi izgorelosti
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo v Velenju prisluhnili zgodbi izgorelosti. Kdaj poiskati pomoč in kako biti v oporo?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Knjižnici Velenje smo tokrat prisluhnili zgodbi, ki je ni bilo treba vzeti s police. Z nami jo je delila ženska z osebno izkušnjo izgorelosti. Spregovorila je o spoprijemanju s težavami, okrevanju in tem, kako danes prepoznava opozorilne znake ter se nanje odziva.
Dogodek Živa knjižnica – zgodbe, ki opogumljajo je Center za krepitev zdravja Velenje pripravil pred svetovnim dnevom duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra. O pomenu osebnih zgodb, prepoznavanju stisk in iskanju podpore smo se pogovarjali s psihologinjama Saro Brglez in Niki Jakol.
Osebna zgodba lahko opogumi tudi druge
Vsak človek ima svojo zgodbo, v njej pa tudi zaplete in težka obdobja. Kot sta pojasnili sogovornici, so želeli z dogodkom predstaviti izkušnje, ki dajejo moč, navdih in spodbudo za naprej.
Pripoved o izgorelosti je obiskovalcem približala, kaj pomeni preživljati stisko in postopoma znova najti ravnovesje. Pomemben del je bilo tudi spoznanje, da okrevanje prinese boljše poznavanje sebe: prepoznavanje znakov preobremenjenosti in pravočasno ukrepanje.
Namen Žive knjižnice je bil pokazati, da pomoč obstaja in da človeku s težavami ni treba ostati samemu.
Poleg stiske še občutek, da je z nami nekaj narobe
Človeka pogosto ne obremenjuje le stiska, temveč tudi vprašanje, zakaj jo sploh doživlja. Pojavijo se lahko sram, občutek drugačnosti in strah pred tem, kako se bodo odzvali drugi.
Psihologinji sta opozorili, da predsodki pogosto izhajajo iz nepoznavanja in nerazumevanja. Ljudje se bojijo, da jih bo okolica obsojala ali gledala drugače, če bodo povedali, kaj doživljajo.
Prav srečanje z ljudmi s podobnimi izkušnjami lahko ta občutek osamljenosti zmanjša. Ko slišimo zgodbo drugega, lažje prepoznamo tudi svojo stisko in ugotovimo, da nismo edini.
Kdaj težko obdobje začne preveč posegati v življenje?
Po pojasnilih sogovornic je pomembno spremljati, koliko težave vplivajo na vsakdanje delovanje. Posebej pozorni moramo biti, ko se začnejo poznati pri spanju, prehranjevanju, odnosih, koncentraciji ali opravljanju dela.
Takšne spremembe so po njunih besedah pomemben razlog za iskanje strokovne podpore. Ni treba čakati, da bi človek ostal povsem brez moči. Že prvi pogovor lahko pomaga razjasniti, kaj se dogaja in kakšno pomoč potrebuje.
V Centru za krepitev zdravja Velenje se pogosto srečujejo z ljudmi, ki jih obremenjuje stres, nekateri prihajajo tudi z izkušnjo izgorelosti. Med razlogi za obisk so še žalovanje, izgube, panični napadi, nespečnost in težave v odnosih.
Kako reči ne, ne da bi nas razjedal občutek krivde?
Velik del stisk je povezan z obremenitvami na delovnem mestu, družinskimi konflikti in težavami pri postavljanju meja.
Kako reči ne? Kako se manj obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi? To sta vprašanji, ki ju sogovornici pri delu pogosto slišita. Prav takim vsakdanjim izzivom namenjajo pozornost tudi na delavnicah.
Za podobnimi vprašanji pa se skrivajo različne okoliščine. Zato je pomembno prisluhniti posamezniku in njegovi zgodbi, ne le težavi, s katero se obrne po pomoč.
Več poslušanja, manj hitrih nasvetov
Kaj lahko naredimo, če opazimo, da se bližnji ne počuti dobro? Psihologinji svetujeta počasen in nežen pristop. Predvsem naj človeku prisluhnemo, ga poskušamo razumeti in se izognemo obsojanju.
Ni treba, da imamo takoj pripravljeno rešitev. Pomembno je, da bližnji ve, da smo navzoči in pripravljeni poslušati. Predstavimo mu lahko možnosti podpore, pri tem pa upoštevamo tudi njegov tempo.
Za nasvet se lahko obrnejo po pomoč tudi svojci. Včasih potrebujejo usmeritev, kako začeti pogovor, kako ostati v oporo in kje so meje tega, kar lahko naredijo sami.
Prvi korak je lahko pogovor v centru za krepitev zdravja
Sogovornici sta predstavili tudi možnosti pomoči v lokalnem okolju. Center za krepitev zdravja Velenje je lahko ena od prvih točk za človeka, ki opaža težave in potrebuje pogovor ali usmeritev.
Na uvodnem individualnem srečanju skupaj razjasnijo njegove potrebe in ga po potrebi usmerijo naprej. Center ni namenjen urgentni obravnavi, temveč začetni podpori, preventivi in pomoči v okviru svojih pristojnosti.
Med drugimi možnostmi sta navedli Center za psihološko svetovanje Posvet ter specialistično obravnavo v službah za duševno zdravje. Kadar potrebe posameznika presegajo obseg njunega dela, to pojasnita in mu pomagata pri povezovanju z ustreznimi službami.
Pogovarjajo se tudi o pomislekih glede zdravljenja. Nekateri obiskovalci zdravila že jemljejo, drugi o tem šele razmišljajo. Pri tem je prostor za vprašanja, razjasnjevanje napačnih predstav in pogovor o dodatnih načinih skrbi zase.
Ob pomoči drugemu ne pozabimo nase
Podpora bližnjemu je lahko zahtevna. V pogovoru je zato zazvenela tudi prispodoba rešilnega obroča: pomagamo lahko tako, da ga ponudimo človeku v stiski, pri tem pa pazimo, da ne ogrozimo še sebe.
Tudi tisti, ki pomaga, potrebuje počitek, meje in včasih svojo podporo. Skrb zase in skrb za druge se ne izključujeta, pomembno pa je iskati ravnovesje.
Pogovor naj se nadaljuje tudi po svetovnem dnevu
Osrednje sporočilo srečanja je bilo povabilo k več odprtosti. Duševne stiske se lahko pojavijo v različnih življenjskih obdobjih, ne glede na starost, spol ali izobrazbo. Varen in zaupen pogovor lahko olajša prvi korak k pomoči.
Živa knjižnica je to pokazala z osebno pripovedjo ženske, ki je spregovorila o svoji izgorelosti in okrevanju. Obiskovalcem je približala izkušnjo, o kateri marsikdo še težko govori, ter pokazala, zakaj je vredno prisluhniti svojim opozorilnim znakom.
Sporočilo psihologinj ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je bilo preprosto: namenimo nekaj več prostora pogovoru in postavimo skrb zase nekoliko višje na seznam prednostnih nalog.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.