Nova Zelandija, ali kot ji rečejo Maori, Aotearoa, je dežela dolgega belega oblaka. Nedavno sta jo spoznavala tudi 31-letni Žiga Papež z Rateža in njegova Erika. Žiga, ki je letos uspešno premagal vzdržljivostno kolesarsko preizkušnjo North Cape 4000, je bil ob obisku te »popolne« države kar malo šokiran. »Novozelandci so nadnaravno gostoljubni. Pravljična narava ponuja neskončno svobodo, hkrati pa jo njihovi zakoni in spoštovanje teh naredijo tako nesvobodno. Ko sem na dolgi, neskončni in popolnoma ravni cesti, na kateri kar pol ure nisem srečal niti enega vozila in je omejitev hitrosti 100 km/h, hitrost prekoračil za pičle 3 km/h, sem dobil 80 evrov kazni. V trgovini sem pri vsakem nakupu piva ali vina moral pokazati osebni dokument, na letališču tja in nazaj pa so me skoraj slekli, da ne bi iz Evrope morda prinesel kakšnega semena,« pripoveduje Žiga, ki je doslej obiskal že 69 držav po svetu. Sicer pa za deželo tam spodaj pravi, da je kot Slovenija na steroidih – s podobnimi naravnimi lepotami, a še mogočnejšimi. Kampiranje je dovoljeno tako rekoč povsod, zato sta z Eriko doživela čudovito pustolovščino, polno svobode, divjine in brezskrbnosti. Vendar ima življenje na Novi Zelandiji svoja pravila, ki jih ni dovoljeno kršiti. In varovanje narave je na tej lestvici zelo visoko. Na fotografiji so (od leve proti desni) Žiga, poglavar avtohtone maorske vasice Rotorua in Erika. Zdaj Žigo, ki je velik promotor boja s sladkorno boleznijo, čakajo teniške priprave na Cipru, kjer bo preživel novo leto, naslednja avantura pa bo zagotovo katera od srednjeafriških držav. Morda Gana ali pa Nigerija.