Zagreb je obstal: plače in dodatki glavni kamen spotike
Zagreb je drugi dan zapored brez javnega prevoza in z motnjami pri odvozu odpadkov. V ozadju velike stavke niso le plače, temveč tudi pogajanja o novi kolektivni pogodbi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Stavka zaposlenih v zagrebškem javnem prevozniku ZET in več podružnicah holdinga se je začela včeraj, potem ko večmesečna pogajanja o novi kolektivni pogodbi niso prinesla dogovora. Kolektivni pogodbi sta sicer potekli že marca, sindikati pa so kot ključni pogoj za podpis novih zahtevali občutno izboljšanje plač in drugih pravic.
Pri ZET so svojo zahtevo za zvišanje osnovne plače nazadnje znižali s 15 na 13 odstotkov. Pri Holdingu naj bi ostali pri 12 odstotkih, čeprav je vodstvo trdilo, da so zahtevo zvišali na 13 odstotkov. Sindikalisti to zanikajo.
Mestna uprava je medtem ponudila 4,5-odstotno zvišanje osnovne plače, poleg že izvedenega 4,5-odstotnega zvišanja na začetku leta in še enega zvišanja v višini 4,5 odstotka od začetka leta 2027. Mesto zato govori o približno 14-odstotnem skupnem povečanju v obdobju enega leta. Sindikati takšnemu načinu računanja nasprotujejo, saj del tega povečanja po njihovem mnenju ni nova ponudba, ampak je bil dogovorjen že prej.
»Delamo šest dni na teden za okoli 2000 evrov«
Ena ključnih točk spora so tudi dodatki. Predsednik sindikata ZET Goran Vučemilović opozarja, da objavljene plače voznikov niso primerljive z osnovno plačo, saj vključujejo nadure, nočno delo in druge dodatke. Po njegovih navedbah povprečna plača voznika znaša okoli 1990 evrov, vendar je vanjo vključeno tudi delo šest dni na teden.
Podatki o plačah, ki jih je pred stavko objavil ZET, kažejo, da je bila avgusta povprečna izplačana plača voznika z mesečnimi dodatki 2080 evrov, najnižja izplačana plača je znašala 1635 evrov. Sindikati ob tem opozarjajo, da višji zneski pogosto vključujejo dodatke, povezane z zahtevnim delovnim režimom.
Podoben spor je pri voznikih zagrebške snage. Holding je kot primer navedel voznika, ki je julija prejel 1528 evrov neto, in drugega, ki je prejel 2654 evrov. Toda slednji je delal v tretji izmeni, imel sedem nadur, dodatek za prevoz in druge elemente, ki vplivajo na končni znesek. Sindikati zato trdijo, da posamezne visoke plače ne kažejo realne slike rednega plačila zaposlenih.
Tomašević: več kot 60 oziroma 85 odstotkov višje plače
Zagrebški župan Tomislav Tomašević na drugi strani poudarja, da so se plače zaposlenih v mestnih podjetjih v zadnjih treh letih že precej povečale. Po njegovih besedah so se plače voznikov ZET povečale za več kot 60 odstotkov, plače komunalnih delavcev pa za približno 85 oziroma 87 odstotkov. Mesto je ob tem ukinilo zaposlovanje prek agencij in pogodbe za določen čas ter se po Tomaševićevih besedah v celoti držalo kolektivne pogodbe.
Župan zdaj vztraja, da dodatnih sindikalnih zahtev ne more sprejeti. Zagreb mora namreč poleg plač financirati tudi vrtce, šole, tramvajske proge, ceste, bazene in druge javne storitve.
»Ne morem obljubiti nečesa, za kar vem, da mesto jutri ne bo moglo plačati,« je poudaril Tomašević.
Mesto opozarja na 85 milijonov evrov manj prihodkov
Pomemben del argumentacije mestne uprave je tudi prihodnji proračun. Tomašević opozarja, da bo imel Zagreb zaradi davčne reforme prihodnje leto približno 85 milijonov evrov manj davčnih prihodkov. Po njegovem mnenju bi zahteve sindikatov pomenile več kot 20-odstotno povečanje plač v enem letu.
Sindikati takšni razlagi nasprotujejo in menijo, da je treba pri plačah upoštevati dejansko obremenitev zaposlenih, delovni čas in stroške življenja.
Stavka, ki jo občutijo vsi Zagrebčani
Posledice spora so precej širše od vprašanja plač. ZET zagotavlja večino zagrebškega tramvajskega in avtobusnega prometa, medtem ko zaposleni v snagi skrbijo tudi za odvoz odpadkov, vzdrževanje javnih površin in druge komunalne storitve.
Že prvi dan je bil javni prevoz skoraj popolnoma ohromljen, drugi dan pa so na zagrebških cestah nastale velike gneče, saj so se številni prebivalci namesto z avtobusi in tramvaji odpravili z avtomobili, kolesi, vlaki ali peš.
Pogajanja med sindikati in mestom se medtem nadaljujejo. Predsednik uprave ZET Marko Bogdanović je danes povedal, da se od ponedeljkovega večera glede pogajanj ni nič bistveno spremenilo. Poteka tudi postopek arbitraže glede nujnega obsega dela med stavko. Vodstvo ZET vztraja, da meni, da je stavka nezakonita, vendar naj o tem odloči sodišče.
Za Zagreb je tako trenutno ključno vprašanje, ali bo mogoče najti kompromis med zahtevami zaposlenih po višjih in stabilnejših prejemkih ter finančnimi možnostmi mesta. Do takrat pa bodo posledice spora najbolj neposredno občutili prav prebivalci glavnega mesta pri južnih sosedih.
Kot vse kaže pa je tudi hrvaška vlada od tega spora dvignila roke. Hrvaški premier Plenković je poudaril, da vlada s tem sporom nima nič in da je ta predvsem odgovornost mesta Zagreb.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
