Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Andrej Stare, legendarni športni komentator in zdravnik, je po letu, ki so ga zaznamovali naporno zdravljenje, osem operacij in diagnoza raka na debelem črevesju, v novo življenjsko poglavje vstopil z zaročenko Gabrijelo. Skupaj sta odpotovala na njegov ljubljeni Rodos, kjer je legendarni športni komentator in zdravnik praznoval tudi svoj nedavni 71. rojstni dan, daleč od bolnišnic, v družbi ženske, ki ji pripisuje pomemben del zaslug za svoje okrevanje.

Andrej Stare je lani izdal avtobiografijo Minister Gregor pa nič, nato pa ga je življenje skoraj takoj postavilo pred novo, precej bolj osebno preizkušnjo. V enem letu je prestal sepso, skoraj mesec dni bivanja v bolnišnici, osem operacij in diagnozo raka na debelem črevesju. Danes pravi, da bi zadnje poglavje svoje avtobiografije napisal popolnoma enako.

Stvari je sprejel drugače. Maligno bolezen so mu odkrili prav na samoplačniški kolonoskopiji, na katero je odšel tudi zaradi svoje intuicije. »Pokojni profesor Lojze Ihan, največji imunopatolog pri nas in daleč naokrog Evrope in sveta, mi je zaupal, da hud stres lahko povzroči motnje imunskega sistema, obrambe in posledično tudi maligno bolezen.« Čeprav je zdravnik po poklicu in ima za seboj 45 let dela v zdravstvu, ga bolezen ni pripravila do tega, da bi na zdravje, zdravljenje ali slovenski zdravstveni sistem gledal drugače. »Moja bolezen ni spremenila ničesar v odnosu do zdravja, zdravljenja in sistema zdravstva v Sloveniji. Strinjam se s tujimi strokovnjaki, da ima Slovenija odličen zdravstveni sistem in predvsem vrhunske zdravnike.«

Robert Balen

Štiri leta že dela v Portorožu kot strokovni vodja zdravstva v velikem hotelskem kompleksu. Za njim je 45 let dela v zdravstvu in kar 44 let na Televiziji Slovenija, vendar pravi, da ga delo še vedno žene naprej. »Takšen pač sem, zame je delo in biti delovno sposoben eno glavnih gonil v življenju in upam, da tako ostane še nekaj desetletij.«

Z zaročenko v Grčijo

Po napornem letu se zdaj veseli tudi stvari, ki so bile nekoč morda samoumevne. Pred dnevi se je z zaročenko Gabrijelo odpravil na grški otok Rodos. »Tja hodim že deset let, to je prostor na svetu, kjer si res spočijem dušo in telo,« pravi. Ravno pri okrevanju je imela pomembno vlogo tudi njegova partnerica. Zaradi bolezni je izgubil kar dvajset kilogramov, pa že pred boleznijo jih ni imel veliko. O obdobju po prihodu iz bolnišnice govori brez olepševanja in z značilnim humorjem: »Rak je požrešen in dobro, da sem imel malo zaloge. Ko sem prišel iz bolnišnice, sem bil za pogledati kot tisti reveži iz Srebrenice, ki jih je pozneje srbska vojska zverinsko pobila.«

Robert Balen

Pri okrevanju sta mu pomagali predvsem dobra hrana in vztrajnost: »Dobra kuhinja, predvsem tistega, kar si želiš, je odločilna, pa seveda moja tradicionalna trma in partneričina vztrajnost.« Z Gabrijelo ju druži tudi ljubezen do slikanja. Lani sta imela skupno razstavo, njuni likovni govorici pa sta precej različni. »Elica se je usmerila v novo obliko ekspresionizma, kjer se igra z barvami in prostorom, vzornik ji je Jackson Pollock, moje slike so bolj realistične, saj imam nekje zadaj v možganih umetnine severne renesanse in francoskega impresionizma.«

Komentiranja ne pogreša

Čeprav je športno komentatorstvo postalo ena njegovih najbolj prepoznavnih življenjskih zgodb, se je od njega dokončno poslovil leta 2024. Med letoma 1979 in 2024 je komentiral neverjetnih 2531 prenosov. Med njimi je ostalo več trenutkov, ki jih ne bo pozabil: »Nekaj njih mi je ostalo v globokem spominu: zaključek olimpijskih iger v Barceloni, zmaga Roberta Kranjca na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu, neverjetna hokejska zmaga nad Avstrijo na olimpijskih igrah v Sočiju in odprtje nordijskega svetovnega prvenstva v Planici oziroma Kranjski Gori.«

Robert Balen

Komentiranja danes ne pogreša in pravi, da se k temu delu ne bo več vrnil. Odločitev je sprejel precej hitro. »Dokaj hitro sem se odločil, da je bila Planica 2024 moja zadnja reporterska postaja. Nehumani način, poln laži, na kakršnega so se me znebili, je bil dovolj, da sem si rekel: 'Konec je.'« Tudi ponudbe komercialnih televizij, ki so ga vabile, je po premisleku zavrnil. Slovo pa kljub temu ni bilo preprosto. »Vsako slovo je grenko, lepega slovesa ne poznam. Tudi mene je stiskalo v grlu, ko je v Planici zbrana množica najmanj osem tisoč ljudi vzklikala moje ime. Toda to je bil konec neke zame uspešne zgodbe, ki je trajala več kot 44 let.«

A konec komentatorske zgodbe še zdaleč ne pomeni konca pripovedovanja. Andrej piše novo knjigo z naslovom Alcatraz. O njej za zdaj ne želi razkriti veliko. »Pripravljam posebno knjigo v knjigi, preostalo pa boste izvedeli, ko boste prebrali moj Alcatraz.« Po vsem, kar je prestal, tako ostaja usmerjen predvsem naprej. Česa se danes boji in česa se veseli? Njegov odgovor je preprost in zelo oseben: »Vsekakor ponovnega snidenja s tekaško opremo, pred lansko boleznijo sem dnevno odtekel tudi do dvanajst kilometrov, uživanje v dobri hrani, morski vodi, vsem lepem in predvsem super odnosu s svojo partnerico.«

Domači

Natalija Verboten: Nikoli si nisem predstavljala, da bom z mlajšim moškim

Domači

Televizijec Žiga Deršek bo decembra že drugič očka

Domači

Lado Bizovičar brez olepševanja o tem, kaj njemu pomeni biti oče