Lado Bizovičar brez olepševanja o tem, kaj njemu pomeni biti oče
Lado Bizovičar in Miha Brajnik sta se zapletla v zabaven očetovski dvoboj. Drug drugega sta ocenila, razkrila vzgojne trike in si zadala nekaj nizkih udarcev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kdo je najboljši fotr na svetu? Vprašanje, ob katerem bi večina očetov skromno pogledala v tla, Lado Bizovičar in Miha Brajnik pa oba kažeta nase. Oba imata otroke, oba imata izkušnje z vzgojo in predvsem oba premoreta dovolj samozavesti glede svojih očetovskih sposobnostih. Težava je le, da je prestol en sam. Zato smo samooklicana superfotra postavili v očetovski ring, brez rokavic in brez otrok kot sodnikov. Kdo si zasluži višjo oceno, kdo ima boljšo vzgojno taktiko in kdo več samozavesti? Naj se duhoviti dvoboj superfotrov začne!
Lado, leta 2010 ste igrali monokomedijo Fotr, ki govori o tem, kako se življenje moškega spremeni, ko postane oče. Se danes strinjate s takrat povedanim?
Takrat sem bil teoretik. Haral sem po Sloveniji in razlagal o fotrovanju brez enega samega lastnega otroka. Bojan Emeršič mi je takrat lepo rekel: 'Ti se za*ebavaš po odrih, mi pa to živimo.' Zdaj končno razumem Bojanovo reklamacijo.
Na podlagi česa ste si zdaj podelili naziv najboljšega fotra na svetu? Sta bili hčerki vključeni v glasovanje?
Naziv sem si podelil sam. Tako je bilo najhitreje in brez nepotrebne demokracije. Hčerki v glasovanje nista bili vključeni, ker bi lahko prišlo do neprijetnih rezultatov.
Miha, mu boste ta naziv kar tako prepustili ali zahtevate dokazni postopek?
Zahteva za dokazni postopek bi bila povsem nesmiselna, saj ni potrebe demantirati nečesa, kar je že v osnovi velika neumnost in neresnica. Lada in njegove otroke (na žalost) poznam in iz prve roke vem, da on ni najboljši fotr na svetu. Zakaj? Prvič, za naziv najboljši fotr na svetu se lahko poteguje samo ena oseba, in ker sem to jaz, je Ladovo leporečenje nesmiselno. Drugič, z Ladom ni težko manipulirati, in če mu otroci govorijo, da je najboljši, imajo gotovo svoje egoistične cilje. In ker so njegovi, verjemite, da te cilje imajo. In tretjič, moji otroci mi tega nikoli ne rečejo, pa svoje cilje vseeno dosežejo. Torej …
Kaj je za vaju superherojsko očetovstvo?
Lado: Da brez ogrinjala, v šlapah in termoflisu preživiš en povsem navaden torek. Dostaviš otroke, najdeš izgubljen štumf, odgovoriš na 47 zakajev in do večera niti enkrat ne rečeš: 'Vprašaj mami.' Pravi superheroji imajo podočnjake.
Miha: Superherojsko očetovstvo pomeni iti dovolj daleč, da otroka prepričaš, da si najboljši fotr na svetu, ki je sposoben narediti nemogoče stvari. Recimo, da znaš čarati, da se ti je zgodila zgodba iz filma ali da neka beseda pomeni nekaj povsem drugega. Ključno pa je, da pri tem vztrajaš petnajst ali dvajset let. Neomajno.
Kaj so za vaju tri glavna merila za naziv najboljšega fotra na svetu?
Miha: Javno ponižanje, fizična bolečina in dvom o lastni prisebnosti. To seveda mislim pri otrocih, ne sebi. Če otroku omogočiš uresničitev teh meril, potem si izpolnil že skoraj vse pogoje za najboljšega fotra na svetu.
Lado: Da si. Da otroka res poznaš. In da si se pripravljen zaradi njega občasno narediti popolnega bedaka.
Lado, nekoč ste se pošalili, da je 'pravilno število otrok do eden'. Kaj se je zgodilo med teorijo in prakso?
Praksa je brez mojega soglasja spremenila pravilnik. Tako je z otroki: najprej imaš teorijo, potem imaš otroka, na koncu pa nimaš več teorije.
Bo bitka s preostalimi fotri in Sašem Staretom v predstavi napeta?
Lado: Zelo. Štirje fotri imamo izkušnje, Sašo pa otrok nima, zato seveda ve največ. Predstava je v osnovi pet različnih moških, pet življenjskih zgodb, tisoč idej o vzgoji in kolektivno precej malo pojma.
Miha: Mislim, da ne bo toliko bitka, kot bo pridobivanje simpatij za svoj način vzgoje. Kot nekakšen predvolilni boj, ampak z neprimerno več osebnostne higiene. Seveda bo nekaj nizkih udarcev, a to bo le za čim bolj nazoren prikaz tehnik vzgoje. Vse, kar ste si želeli izvedeti o razlogih in posledicah, zakaj so naši otroci takšni, kot so, in zakaj je bolje, da jih Sašo (še) nima.
Če bi v ring s preostalimi fotri morali vzeti 3 fotrovske predmete, katero 'orožje' bi izbrali in zakaj?
Miha: Škatlico z izpadlimi mlečnimi zobmi, ki bi mi jo posodila zobna miška. Morda deluje nostalgično in prijetno, v resnici pa so zobki in posušena slina odlično biološko orožje. Polno stekleničko z dudo, ki bi jo napolnil z domačim šnopcem, saj bi potreboval protistrup za vse bolezni, ki bi razsajale na izpadlih zobeh. Nihče ne posumi v stekleničko z dudo. Tretja stvar pa je posušena, približno ducat decimetrov dolga leskova palica, ker ne dosežem stvari, ki so na policah ali prostorih višje od 180 centimetrov.
Lado: Vlažilne robčke, prigrizek in selotejp. Z njimi lahko rešiš približno 87 odstotkov otroštva. Za preostalih 13 odstotkov kličeš mamo.
Kako bi kot fotra na lestvici od 1 do 10 ocenila drug drugega in zakaj?
Lado: Brajniku bi dal 8,7.
Miha: Bizovičarju namenjam solidno sedmico. Desetke si ne zasluži. Ena minus točka za neznanje, saj mu je dvakrat uspelo spočeti deklico, ne pa dveh različnih spolov. Druga minus točka zaradi njegove permisivne vzgoje in prevelikih pooblastil otrok. Tretja minus točka, ker so njegovi otroci s svojim fotrom na lotu zadeli sedmico. Torej je to skupaj sedmica.
Lado: Devetke in desetke si itak ne smemo talati med sabo, ker potem naslov predstave izgubi smisel. Pa še Miha bi postal neznosen.
Kaj je bilo za vaju najtežje kot očetoma doslej in zakaj?
Miha: Najtežje je prvič posoditi avto. Po nekaj letih je to lažje. Zdaj, ko je sin že v šestem razredu, me sploh ne vpraša več, samo vzame.
Lado: To, da ni izmene. Previjanje mine, neprespane noči večinoma minejo, ampak nekdo te potrebuje vsak dan. Tudi takrat, ko si utrujen, tečen ali bi se najraje za dve uri sam posvojil.
Kaj pa imata najraje?
Miha: Najraje imam poglede drugih staršev, ko nekdo, ki me ne pozna, hvali moje otroke. Ob spoznanju, da sem to jaz. Vem, da nisem zaslužen za vse dobre (in slabe) stvari, ki jih naredijo, ampak imel pa sem nekaj malega zraven pri njihovem nastanku. Dobesedno.
Lado: Tisti trenutek, ko nastane neka naša interna zgodba. Nekaj popolnoma neumnega, česar nihče drug ne razume, z otroki pa se čez tri leta še vedno smejimo. Takrat vem, da nekaj ostaja. Za mano in z njimi.
Katera stvar, za katero ste bili pred otroki prepričani, da je kot starš nikoli ne boste počeli, je postala za vas potem nekaj povsem normalnega?
Lado: Pogajanje z nekom, ki je visok meter dvajset, nima prihodkov, ne plačuje najemnine in je kljub temu povsem prepričan, da vodi gospodinjstvo.
Miha: Nezaupanje. Otrokom nič ne verjamem. Vedno me nategnejo.
Najbolj zabavna očetovska anekdota?
Miha: Na sinovem prvem roditeljskem sestanku sem sedel v učilnici, ko je k meni pristopila učiteljica in me vprašala, kje imam starše.
Lado: Sem že omenil tiste 'samo naše' skrivnosti? No, anekdote so med njimi!
E-novice · Estrada
