Lovro Prešiček pred zaroko doživel zaplet, ki ga ni pričakoval
Voditelj Veseljaka Lovro Prešiček je svojo Natalijo presenetil z romantično zaroko v Prekmurju. A še pred velikim trenutkom je izgubil prvi zaročni prstan.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Dobra zaroka se šteje po količini solz,« se je po zaroki pošalil Lovro Prešiček, ki je svojo izbranko Natalijo Tanodi z zaročnim prstanom presenetil med romantičnim koncem tedna v Prekmurju. Toda pot do usodnega vprašanja ni bila povsem preprosta. Najprej je namreč izgubil prvi prstan, nato skoval nov načrt in v največji skrivnosti pripravil presenečenje, ki ga Natalija ne bo nikoli pozabila. Po skoraj petih letih skupne poti sta zaljubljenca pripravljena na novo poglavje, ki ga želita nekoč okronati tudi s poroko in družino.
Ljubezenska zgodba Natalije Tanodi in Lovra Prešička se je začela na radiu in televiziji Veseljak, kjer je Lovro radijski voditelj, Natalija pa vodja režije. Sprva sta se spoznavala kot sodelavca, se nato spoprijateljila in nazadnje ugotovila, da ju povezuje nekaj več. »Ko smo začeli radiovizijo, je imel Lovro avdicije, jaz sem bila pa zgoraj v režiji. Malo smo preizkušali kamere, miksali, vrteli boben … Tako nekako se je vse skupaj začelo in sva se malo lepo gledala,« se začetkov spominja Natalija.
Sprva sta bila oba previdna, saj si nista želela resne zveze, še manj pa takšne, ki bi se začela na delovnem mestu. Toda druženja ob bazenu in skupne večerje so počasi prerasli v nekaj več. »Potem nenadoma nisva več samo večerjala. Zgodilo se je tudi kakšno kosilo, pa zajtrk,« navihano pripomni Lovro.
Danes sta hvaležna predvsem za to, da se znata podpirati tudi v napornih delovnih dneh. Ker oba delata na Veseljaku, se njuni urniki pogosto križajo, službene skrbi pa bi se hitro lahko preselile tudi v domače okolje. A Natalija zna Lovra, ki o delu razmišlja še dolgo po končanem delovniku, spomniti, da je čas tudi za počitek. Lovro pa pri njej najbolj ceni odločnost, pozitivno trmo in smisel za humor, predvsem pa občutek, ki ga ima ob njej. »Vedno sem si želel takšne zveze, da bi se, ko bi prišel domov, tam počutil resnično domače,« iskreno priznava.
O prstanu, ki je izginil
28-letni Radečan je o zaroki razmišljal že približno leto dni pred velikim trenutkom. Za Natalijo je najprej izbral poseben prstan z gravuro, nato pa se je zgodilo nekaj, česar si gotovo ni želel. Med pospravljanjem garderobne sobe ga je izgubil. Kljub vztrajnemu iskanju ga ni nikoli več našel, zato mu ni preostalo drugega kot naročiti novega. Tokrat je bil previdnejši. Prstan je najprej pustil v zlatarni, tik pred odhodom na romantični oddih pa ga je spravil v jakno in ga imel ves čas pri sebi.
Natalija se ob njegovi prigodi pošteno nasmeji: »Ne vem sicer, kakšen je bil prejšnji, ampak s tem prstanom sem zelo zadovoljna.« Vedno si je namreč želela eleganten in nežen diamantni prstan, kar je Lovru tudi zaupala. »Očitno me je dobro poslušal, saj mi je izbral prav takšnega,« je vesela.
Da bo do zaroke prej ali slej prišlo, je sicer slutila. Lovro, ki težko skriva svoje navdušenje, ji je namreč že povedal, da ima zanjo izbran prstan. A da se bo veliki trenutek zgodil prav v Prekmurju, ni pričakovala. Vztrajno jo je namreč prepričeval, da še ni pravi čas, medtem ko je v resnici pripravljal romantično presenečenje.
Želel si je, da bi bili ob njiju tudi njuni najbližji, Natalijina mama, sestra in nečaki ter njegovi starši. Pi organizaciji mu je pomagala tudi ekipa resorta Nindri Indri, ki je poskrbela, da je vse potekalo po načrtu. Lovro je poskrbel še za eno pomembno podrobnost, želel je, da bi bila Natalija za posebni večer še posebej lepo urejena. »Prijatelji so mi zabičali, da mora biti lepo urejena, ko jo bom presenetil s prstanom, sicer mi tega ne bo nikoli oprostila,« se nasmehne, Natalija pa doda: »Najprej sem si mislila, končno en konec tedna, ko sva sama nekje, kjer še nisva bila. Enkrat sem mu celo omenila, da bi bil mogoče to idealen trenutek za zaroko, a ni hotel nič slišati. Potem pa sem med večerjo zagledala Gašperja Riflja in Ljubico Špurej, ki sta prišla skozi vrata in pela. Takrat se mi je že začelo svitati, kaj bi se lahko zgodilo. Ko so se zbrali še drugi člani družine, pa so me premagala čustva in sem planila v jok. Meni je bilo prekrasno,« se ganjeno spominja. Lovru, ki ga je sprva skrbelo, da bo Natalija nanj jezna zaradi presenečenja, je ob njenih solzah sreče odleglo. Po stari modrosti se namreč dobra zaroka meri po solzah.
Zdravje, otroci in skupna prihodnost
Njuna sreča se skriva predvsem v vsakdanjih malenkostih. Lovro Natalijo rad razveseli s cvetjem ali dobro večerjo, ona pa mu ljubezen vrača s potrpežljivostjo in razumevanjem. »Se mi zdi, da me spreminja v boljšega človeka,« iskreno priznava Lovro.
V prostem času se rada odpravita na potovanja. Posebno mesto v njunem življenju ima jezero Iseo v Italiji, kamor je Lovro Natalijo peljal na njun prvi skupni dopust. Tam sta se zaljubila v mirno okolje, prijazne domačine in dobro hrano, predvsem pa sta še poglobila čustva drug do drugega. »To je bil najin prvi dopust, za jezero pa prej sploh še nisem slišala,« priznava Natalija, Lovro pa dodaja: »Tam sva imela tudi prvi resnejši pogovor o najini prihodnosti. Bila sva srečna, da sva se spoznala. In tam se bova po vsej verjetnosti tudi poročila, pozneje pa doma pripravila še veliko zabavo za prijatelje in sodelavce.«
Lovro pa Natalije ni navdušil le nad jezerom Iseo, temveč tudi nad čolni, ki so njegova velika ljubezen že od otroštva. »Čas na čolnu je tudi edini trenutek, ko res ne primem telefona v roke. Na čolnu sem najsrečnejši.« In po njegovih besedah se je tudi Natalija že odlično prilagodila njegovemu priljubljenemu konjičku.
Po zaroki se zaljubljenca počasi ozirata proti poroki, v prihodnosti pa si želita predvsem zdravja in otrok. Zadnja leta so jima prinesla tudi nekaj zdravstvenih in družinskih preizkušenj, zaradi katerih še toliko bolj cenita skupne trenutke in drug drugega. »Zaradi težkih trenutkov sva le še močnejša,« pravita.
Lovro verjame, da je najpomembneje ohraniti to, kar sta z Natalijo zgradila do zdaj. »Mislim, da imava tako lepo urejeno sedanjost, da se nama s prihodnostjo ni treba obremenjevati. Če bova živela tako kot do zdaj, in verjetno bova, saj nisva več najstnika, se veselim vsakega najinega novega dne,« za konec poudari Lovro.
E-novice · Estrada
