Kako znani Slovenci pripravljajo kostanj? Nekateri imajo posebne trike
Jeseni ne diši le po gobah, odpadlem listju in dežju, temveč tudi po pečenem kostanju. Ta slastna gozdna dobrota marsikomu prikliče spomine na otroštvo, družinske izlete in večere ob ognju.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ker so cene kostanja v trgovinah lahko precej zasoljene, se številni raje odpravijo v gozd in si ga naberejo sami. Med njimi so tudi znani Slovenci, ki imajo tako kot gobarji svoje priljubljene kotičke, kjer lahko naberejo največ kostanja.
Aleksandra April, zmagovalka šova Kmetija 2026
»Kostanj imam zelo rada in na Gorenjskem poznam kar nekaj lokacij, kjer raste. Zdaj, ko sem na Obali, svojih novih kotičkov še nisem uspela raziskati. Ko bom imela svojo kmetijo, pa bo na njej gotovo raslo tudi kakšno kostanjevo drevo.
Najraje imam pečenega, in to že mladih nog. Spomnim se, kako je človek iz sosednje vasi mojemu očetu nekoč iz bobna odsluženega pralnega stroja izdelal napravo za pečenje kostanja. Bila je zelo uporabna.
Sandra Debelak, igralka
»Kostanj obožujem, to je čudovit sadež narave, ki je dostopen vsakomur. Nabiram ga na Šmarni gori, in to mimogrede, ko grem na hrib za rekreacijo. Kostanj imam najraje pečen, pri tem pa ne kompliciram, dam ga kar v cvrtnik na vroč zrak in je zelo okusen. Ker je kostanjeva sezona v polnem zamahu, si ga te dni privoščim večkrat.«
Ana Hribar, igralka
»Pri nas doma ga imamo vsi tako radi, da ga nabiramo sami. Zato niti ne vem, koliko stane v trgovini. Slišim pa, da je zelo drag. Pri nabiranju zelo uživam, srečate me lahko na Golovcu, Jančah, Šmarni gori in drugih lokacijah. Seveda pa se za nabiranje kostanja primerno opremim. Obvezne so rokavice, lahko kar tiste za na vrt. Najraje pa imamo kuhan kostanj. Lupljenje je seveda malce zamudno, a je to poseben ritual.«
Gaber Trseglav, igralec
»Pri nas nobena jesen ne mine brez kostanja na jedilniku. V okolici Radovljice, kjer živimo, so velika rastišča, zato lahko vsak najde nekaj zase. Sem pa v vseh teh letih naredil selekcijo najboljših. Zame je najboljši pečen, ki ga takoj po peki zavijem v kuhinjsko krpo in olupek lepo odstopi. Je pa pečenje kostanja tudi družabni dogodek, ko se zberejo družba in prijatelji, zato so kostanjevi pikniki nekaj posebnega.«
Žiga Saksida, igralec
»Ker živim na samem in mojo hišo obkrožajo gozdovi, mi je kostanj na dosegu roke. Redno ga nabiram in moram priznati, da nas je letos kljub suši narava bogato obdarila z njim. Nabiram ga sproti, kolikor ga potrebujem, in še svežega pripravim. Nikoli ga ne nabiram na zalogo, zato je na mojem jedilniku, dokler je na voljo v gozdu. Najraje imam kuhanega, prav nič pa ne kompliciram glede lupljenja, ki je zelo zamudno, zato tega niti ne počnem. Zgoraj majhen košček odrežem in potem ga stisnem. Kostanji sicer ne ostanejo celi, a zato niso nič manj okusni.«
Miha Perat, plesalec
»Kostanj se v tem jesenskem času znajde tudi na naši mizi in vsi ga obožujemo. Na Goriškem kostanj lahko najdemo v gozdovih, in če je le mogoče, si z družino vzamemo čas in ga sami naberemo. Gremo v gozd, se malo razmigamo, nadihamo svežega zraka in se domov vrnemo s košaro kostanja. Zame je najboljši pečen, če pa zraven dodamo še kozarec svežega mošta ali mladega vina, je popolno.«
Damijan Perne, igralec
»Ker sem po rodu Gorenjec, sem kostanja navajen že od mladih nog in še vedno se ga nisem prenajedel. Na Gorenjskem ga je veliko in vsako leto ga nekaj naberemo. Človeka najbolj razjezi, ko je na tleh veliko kostanja, a je v ježkih in zato se je treba znajti. Pomagaš si lahko s palico ali tako, da stopiš na ježka. Moraš pa paziti, da se ne zbodeš, ker ima kostanjev ovoj ostre bodice. Najraje imam kuhanega. Na drugačne načine ga doma ne pripravljamo, jedel pa sem že kostanjev pire in kostanjevo torto.«
Gašper Mihelič, pevec
»V Beli krajini imamo kostanja na voljo, kolikor želimo, saj so gozdovi dokaj pogosto poraščeni s temi drevesi. Ker se nam ta jesenska dobrota ponuja sama po sebi, je seveda logično, da kostanj naberem sam, pa čeprav se je treba malo potruditi. Najraje ga jem v družbi, in to pečenega. Dokaj enostavno se ga da pripraviti pa tudi olupiti. Da olupek lažje odstopi, ga še toplega zaviješ v krpo. Ko zadiši po pečenem kostanju, vem, da je končno prišla v deželo jesen.«
E-novice · Estrada