Je vaša zemlja prekisla? Preverite še pred zimo.
Kislost tal močno vpliva na rast rastlin in dostopnost hranil. Preverite, kako lahko doma ugotovite, kakšna je zemlja na vašem vrtu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vso sezono smo opazovali rastline in se spraševali, ali jim na našem vrtu res ponujamo prave razmere. Pri rododendronih, borovnicah in drugih kisloljubnih rastlinah smo morda ugibali, ali so tla dovolj kisla, na zelenjavnih gredah pa nas je ob slabši rasti lahko skrbelo prav nasprotno – ali je zemlja morda že preveč kisla. Zdaj, ko se zelenjavni vrt počasi prazni in imamo do naslednje sezone še dovolj časa, je pravi trenutek, da ugibanja zamenjamo s preverjanjem.
Zakaj je pH zemlje sploh pomemben?
Kislost oziroma alkalnost tal izražamo z vrednostjo pH. Vrednost 7 pomeni nevtralno reakcijo, vrednosti pod 7 kislo, nad 7 pa alkalno oziroma bazično reakcijo. Za večino vrtnih rastlin so primerna rahlo kisla do nevtralna tla, približno med pH 6 in 7, vendar imajo posamezne rastline precej drugačne zahteve. Borovnice denimo najbolje uspevajo pri pH približno 4,5 do 5,5, nekoliko kisla tla pa ustrezajo tudi rododendronom in azalejam.
Pri zelenjadnicah je zgodba drugačna. Paradižniku denimo ustreza pH približno od 6 do 6,8, korenju podoben razpon, medtem ko krompir dobro uspeva tudi v bolj kislih tleh. Zato pravzaprav ne obstaja ena sama »pravilna« vrednost pH za ves vrt. Pomembno je, kaj na posamezni gredi raste.
pH pa ne vpliva samo neposredno na rast rastlin. Od njega je odvisno tudi, kako dostopna so rastlinam posamezna hranila in kako dejavni so mikroorganizmi v tleh. Rastlina ima torej lahko okoli korenin dovolj določenega hranila, vendar ga zaradi neustreznega pH ne more učinkovito sprejemati.
PREBERITE TUDI:
Najprej pravilno vzemimo vzorec
Pravilo je, da če želimo o naši zemlji izvedeti kaj uporabnega, ne smemo zajemati vzorca le z enega mesta. Na zelenjavni gredi vzemimo manjše količine zemlje z več različnih točk in jih dobro premešajmo. Pri zelenjavnem vrtu naj vzorec predstavlja zemljo približno do globine 20 centimetrov, torej območje, v katerem je velik del korenin. Ne jemljemo zemlje neposredno ob kupu komposta, na mestu, kjer smo stresli pepel, ali na kakšnem drugem netipičnem delu grede.
Vzorce različnih delov vrta je bolje obravnavati ločeno. Zemlja ob rododendronih nas namreč zanima iz povsem drugega razloga kot zemlja z zelenjavne grede.
Hiter poskus s kisom in sodo bikarbono
Za prvo orientacijo lahko naredimo tudi dobro znani domači poskus. Potrebujemo dva dela istega vzorca zemlje, navaden kis, sodo bikarbono, vodo in dve posodici.
V prvo posodico damo nekaj žlic zemlje in jo prelijemo z malo kisa. Če opazimo izrazito šumenje in nastajanje mehurčkov, kis reagira z bazičnimi snovmi v vzorcu, predvsem s karbonati. Takšna reakcija nam lahko nakaže, da tla vsebujejo precej karbonatov in verjetno niso kisla.
Za drugi del poskusa damo zemljo v čisto posodico, dodamo toliko vode, da dobimo gosto blatno zmes, nato vanjo vmešamo nekaj sode bikarbone. Če opazimo reakcijo oziroma mehurčke, je v zmesi dovolj kisline, da reagira s sodo.
Toda tu je pomembna omejitev: s tem poskusom ne moremo izmeriti pH zemlje. Prav tako v primeru, da kis in soda ne reagirata, ne moremo povsem zanesljivo sklepati, da je zemlja nevtralna. Poskus je zanimiv kot poenostavljena domača orientacija, ne pa kot podlaga za odločitev, koliko apna ali žvepla bomo dodali na vrt.
Želite številko? Uporabite preprost pH-test
Če nas zanima, ali imajo rododendroni pH 5 ali 6,5, nam kuhinjski poskus ne bo dal odgovora. Za takšno preverjanje potrebujemo pH-test za zemljo. Za domačo uporabo so na voljo preprosti kompleti in pH-lističi, s katerimi lahko dobimo precej uporabnejšo oceno kislosti tal. Tudi ti niso tako natančni kot laboratorijska analiza, vendar za osnovno spremljanje razmer na domačem vrtu lahko zadostujejo.
Če imamo na vrtu večje težave z rastjo ali nameravamo pH občutneje spreminjati, pa je smiselna strokovna analiza zemlje. Ta je še posebej koristna zato, ker nam lahko poleg pH pove tudi več o založenosti tal s hranili in drugih lastnostih zemlje.
Kaj pa, če ugotovimo, da je pH napačen?
Prekisla tla lahko apnimo, s čimer pH zvišujemo. Če želimo pH znižati, je običajna izbira elementarno žveplo. Koliko ga potrebujemo, pa ni odvisno samo od trenutnega pH, ampak tudi od vrste tal in njihove sposobnosti, da se spremembam pH upirajo. Zato pri večjih korekcijah ni dobro ukrepati na pamet.
Prav tako ni najboljša rešitev star nasvet, da bomo alkalno zemljo preprosto zakisali z nekaj borovimi iglicami. Organska zastirka je na vrtu koristna iz številnih razlogov, za zanesljivo in nadzorovano znižanje pH pa uporabljamo sredstva, katerih učinek lahko predvidimo.
In prav zato je jesen odličen čas za preverjanje. Spreminjanje reakcije tal je počasen proces. Apno oziroma žveplo lahko na praznih gredah uporabimo dovolj zgodaj, nato pa zemlji pustimo čas, da se spremembe začnejo dogajati še pred novo rastno sezono. pH je najbolje ponovno preverjati ob približno istem času v letu, saj se njegova vrednost skozi sezono nekoliko spreminja.
Morda bomo ob testiranju ugotovili tudi, da zemlji prav nič ne manjka in da vzrok letošnje slabše rasti tiči povsem drugje. Tudi to je koristen rezultat. Namesto da bi vrtu preventivno dodajali apno, pepel, žveplo ali druge dodatke, bomo naslednjo sezono začeli z veliko pomembnejšo informacijo – vedeli bomo, kakšna tla pravzaprav imamo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
