Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko po več tednih čakanja končno dozorijo paprike, solata ali drugi pridelki, je pogled na oglodane rastline še posebej boleč. Včasih zadostuje ena sama noč, da od skrbno negovanega vrta ostanejo pocufani listi, obgrizeni poganjki in nekaj stebel. Srne so morda najopaznejše nepovabljene obiskovalke, še zdaleč pa niso edine. Na vrt lahko zaidejo tudi zajci, ptice, ponekod pa celo divji prašiči.

Divjih živali seveda ne želimo poškodovati, lahko pa jim precej jasno pokažemo, da naš zelenjavni vrt ni samopostrežna restavracija. Najboljši rezultat običajno dosežemo s kombinacijo več ukrepov, pri hujših težavah pa ostaja najzanesljivejša rešitev fizična prepreka.

Najprej ugotovimo, kdo prihaja na pojedino

Preden začnemo postavljati ovire, je dobro ugotoviti, kdo povzroča škodo. Srne lahko v kratkem času oberejo liste in nežne poganjke precej visoko nad tlemi, pogosto pa za njimi ostanejo grobo odtrgani robovi rastlin. Jeseni lahko opazimo tudi poškodovano lubje na mladih drevesih, saj srnjaki drgnejo rogovje ob debla.

Zajci se lotevajo predvsem nižjih rastlin, mladih poganjkov in lubja, poškodbe pa so praviloma bliže tlom. Če je zemlja prekopana, razrita in so rastline dobesedno izruvane, je lahko storilec divji prašič. Šele ko približno vemo, s kom imamo opravka, lahko izberemo primerno zaščito.

PREBERITE TUDI:

Sadni

Napake pri sajenju sadnega drevja – ne naredite jih tudi vi!

Okrasni

7 čebulnic, ki zdaj že lahko sadimo za cvetočo pomlad

Pri srnah najbolje deluje ovira

Srne so odlične skakalke, zato nizka ograjica okoli zelenjavnega vrta pogosto ni dovolj. Če je pritisk velik in se živali redno vračajo, je fizična ograja še vedno najzanesljivejši način zaščite. Strokovno priporočilo za višino ograje je okoli 2,4 metra, pri čemer mora biti spodnji del dovolj dobro zaprt, da živali ne morejo skozi ali pod njim.

Pexels

Na manjšem vrtu ni nujno ograjevati celotne parcele. Učinkovite so lahko manjše zaščitene površine okoli zelenjavnih gred, jagodičevja ali drugih posebej privlačnih rastlin. Tudi takšni manjši ograjeni prostori lahko srnam delujejo neprijetno, ker nimajo občutka varnega prostora za skok in umik.

Zajci potrebujejo drugačno ograjo

Pri zajcih višina ni glavni problem. Pomembnejše je, da je mreža dovolj gosta in da pri tleh nima odprtin. Za zaščito zelenjavnih gred običajno zadostuje približno 60 centimetrov visoka žična mreža z majhnimi odprtinami, spodnji rob pa naj bo tesno ob zemlji oziroma nekaj centimetrov vkopan. Mlada drevesa lahko zaščitimo tudi s posameznimi mrežastimi tulci okoli debel.

Pri manjših gredah so zelo uporabni tudi tuneli oziroma okvirji, čez katere napnemo mrežo. Tako lahko pred živalmi zaščitimo ravno tiste rastline, ki so v določenem trenutku najbolj vabljive.

Presenečenje deluje bolje kot stalni klopotec

Srne in druge previdne živali lahko prestrašijo nenaden premik, zvok ali curek vode. Zato so lahko učinkoviti škropilniki s senzorjem gibanja, ki se vključijo šele, ko se žival približa. Prednost takšnega sistema je prav element presenečenja.

Vetrni zvončki, svetleči trakovi, pločevinke in klopotci lahko pomagajo, vendar navadno le začasno. Če se vsak večer zgodi isto in za zvokom nikoli ne sledi nevarnost, živali hitro ugotovijo, da se ga ni treba bati. Zato je pri strašilih pomembno spreminjanje položaja in načina delovanja.

Pexels

Kaj pa močno dišeče rastline?

Sivka, žajbelj, timijan, meta, rožmarin in druge aromatične rastline lahko vrt naredijo manj privlačen, vendar nanje ne smemo gledati kot na živo ograjo, skozi katero srna zagotovo ne bo stopila.

Podobno velja za rastline, ki so označene kot »odporne« proti srnam. Obstajajo vrste, ki jih divjad običajno izbira redkeje – pogosto imajo močan vonj, trše ali dlakave liste oziroma vsebujejo snovi, ki živalim niso okusne. Toda popolnoma »srnam odporne« rastline praktično ni. Če je hrane malo ali je nekaj na našem vrtu posebej privlačno, se lahko jedilnik hitro spremeni.

Takšne rastline so zato bolj dodatek k drugim ukrepom kot samostojna zaščita.

Repelenti pomagajo, vendar jih moramo uporabljati pravilno

Na voljo so tudi pripravki, ki živali odvračajo z neprijetnim vonjem ali okusom. Najbolje učinkujejo, če jih začnemo uporabljati še preden se živali navadijo redno prihajati na isto mesto. Po močnem dežju ali zalivanju je številne izdelke treba ponovno nanesti, zato vedno upoštevamo navodila proizvajalca.

Stari domači nasveti priporočajo tudi človeške lase, pasjo dlako in različne močno dišeče snovi. Njihov učinek je pogosto kratkotrajen, zato se nanje pri dragocenem pridelku ne bi povsem zanašali.

Tudi ribja moka ni najboljša izbira za odganjanje živali. Poleg tega, da z njo dodajamo hranila, lahko njen vonj pritegne nekatere druge obiskovalce, česar si na zelenjavnem vrtu zagotovo ne želimo.

Pexels

Divji prašič zahteva resnejšo zaščito

Če vrt obiskujejo divji prašiči, dišeče rastline in klopotci ne bodo dovolj. Gre za močne živali, ki lahko poškodujejo tudi lažje ograje, pri preprečevanju dostopa pa je zato osnovni ukrep ustrezno izdelana fizična oziroma električna ograja.

Posebej privlačni so lahko tudi odpadli plodovi in drugi lahko dostopni viri hrane. Zrele pridelke zato pobiramo sproti, odpadlo sadje odstranimo in v bližini vrta ne puščamo ostankov hrane.

Zaščitimo tudi mlada drevesa

Jeseni ni ogrožena samo zelenjava. Srnjaki lahko z drgnjenjem rogovja močno poškodujejo lubje mladih sadnih in okrasnih dreves, zajci pa ga lahko pozimi obgrizejo, še posebej kadar zmanjka druge hrane.

Okoli debla zato pravočasno namestimo primerno mrežasto zaščito, ki naj ne bo tesno pritisnjena ob lubje. Pri zaščiti pred zajci upoštevamo tudi morebitno višino snega, saj lahko žival na snežni odeji doseže precej višji del debla kot poleti.

Pexels

Bolje preprečiti prvi obisk kot prekiniti navado

Ko žival odkrije zanesljiv vir okusne hrane, se bo zelo verjetno vrnila. Zato z zaščito ne čakamo na tretji ali četrti obisk. Že ob prvih znakih objedanja zaščitimo najbolj izpostavljene rastline, prestavimo ali dodamo odvračala in po potrebi postavimo fizično prepreko.

Če imamo z divjadjo težave vsako leto, pa je vredno razmišljati dolgoročno. Nekaj metrov dobre mreže okoli najdragocenejšega dela vrta je morda manj privlačnih kot odprt pogled čez gredice, a je veliko lažje sprejeti ograjo kot zjutraj znova ugotoviti, da so paprike, ki smo jih čakali vse poletje, ponoči končale na tujem jedilniku.