Ali je treba klematis jeseni obrezati? Pazite, da ne naredite te napake
Jeseni klematis potrebuje nekaj pozornosti, a z nepremišljenimi posegi lahko ogrozimo prihodnje cvetenje. Preverite, kaj je zdaj priporočljivo in česa ne smemo početi.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko jeseni urejamo vrt in pripravljamo rastline na zimo, se pogosto znajdemo pred dilemo, kaj storiti s klematisom. Njegovi poganjki so vse bolj goli, listje rumeni, nekatera stebla so že povsem suha in na prvi pogled se zdi, da bi rastlini dobro dela temeljita rez. Toda prav pri klematisih lahko z jesenskim obrezovanjem naredimo več škode kot koristi. Kako torej poskrbimo, da bodo naši sroboti dobro prezimili in nas prihodnje leto znova razveseljevali z obilico cvetov?
Klematisi oziroma sroboti spadajo med najbolj priljubljene cvetoče vzpenjavke. Z njimi lahko ozelenimo pergole, ograje, vrtne loke in zidove, manjše sorte pa lepo uspevajo tudi v večjih posodah. Čeprav jih pogosto obravnavamo kot enotno skupino rastlin, se posamezne vrste in sorte precej razlikujejo. Nekatere cvetijo že aprila, druge v začetku poletja, tretje pa najlepše cvetove razvijejo šele julija ali avgusta. Prav čas cvetenja je najpomembnejši podatek, ki ga potrebujemo, preden se lotimo obrezovanja.
PREBERITE TUDI:
Jeseni s škarjami raje počakajmo
Pri večini klematisov je najvarneje, da jeseni ne izvajamo močnejše rezi. Razlog ni toliko njihova občutljivost na obrezovanje, temveč način, kako razvijajo cvetove. Nekatere sorte cvetijo na poganjkih, ki so zrasli že prejšnje leto, druge pa na novih poganjkih tekoče sezone.
Če jeseni močno porežemo klematis, ki cveti na lanskih poganjkih, bomo odstranili tudi velik del lesa, iz katerega bi se prihodnjo pomlad razvili cvetovi. Rastlina bo sicer lahko povsem zdrava in bo lepo odgnala, vendar bo cvetenje precej skromnejše ali pa ga sploh ne bo.
Pri sortah, ki cvetijo na novih poganjkih, je položaj drugačen. Te lahko brez večjih posledic močno obrežemo, vendar je tudi pri njih praviloma priporočljiveje počakati do konca zime oziroma začetka pomladi. Stara stebla čez zimo ne predstavljajo posebne težave, spomladi pa bomo lažje prepoznali zdrave brste in določili pravo mesto rezi.
V katero skupino spada naš klematis?
Da bi bilo obrezovanje preprostejše, so strokovnjaki klematise glede na način cvetenja razdelili v tri skupine. Če poznamo ime sorte, lahko pripadnost skupini preverimo na rastlinski etiketi ali v opisu sorte. Če imena ne poznamo, pa si pomagamo z opazovanjem časa cvetenja.
Prva skupina – zgodaj cvetoči klematisi
V to skupino spadajo vrste, kot so Clematis alpina, Clematis macropetala in Clematis montana. Cvetijo predvsem spomladi, na poganjkih, ki so zrasli v prejšnji rastni sezoni.
Takšnih klematisov praviloma sploh ni treba redno obrezovati. Če se preveč razrastejo ali želimo nekoliko popraviti njihovo obliko, jih obrežemo takoj po cvetenju, ko imajo še dovolj časa za razvoj novih poganjkov. Jeseni odstranimo le očitno poškodovane ali odmrle dele, če jih lahko zanesljivo prepoznamo.
Druga skupina – velikocvetni klematisi z dvema obdobjema cvetenja
Sem spadajo številne priljubljene velikocvetne sorte, denimo 'Nelly Moser', 'The President' in 'Multi Blue'. Prvič običajno cvetijo pozno spomladi ali v začetku poletja na lanskih poganjkih, pozneje pa lahko ponovno zacvetijo na novih.
Tudi te jeseni pustimo pri miru. Konec zime ali zgodaj spomladi odstranimo odmrle in šibke poganjke, preostale pa po potrebi nekoliko skrajšamo do zdravih brstov. Če jih porežemo premočno, lahko izgubimo prvo, pogosto najbogatejše obdobje cvetenja. Po prvem cvetenju lahko zmerno krajšanje odcvetelih poganjkov spodbudi ponovno cvetenje.
Tretja skupina – poleti in pozno poleti cvetoči klematisi
V tretjo skupino spadajo številne sorte Clematis viticella ter priljubljeni klematisi, kot sta 'Ville de Lyon' in 'Étoile Violette'. Cvetijo na poganjkih, ki zrastejo v tekočem letu, zato jih lahko vsako leto precej močno obrežemo.
Najprimernejši čas je konec zime ali zgodaj spomladi, ko poganjke skrajšamo do najnižjega para zdravih brstov, običajno približno 15 do 30 centimetrov nad tlemi. Tako spodbudimo rast novih stebel in preprečimo, da bi rastlina sčasoma postala gola pri dnu, cvetovi pa bi se pojavljali le še visoko na opori.
Pri nekaterih sortah, denimo 'Jackmanii', je mogoča tudi nekoliko prilagodljivejša rez, saj jih lahko glede na želeni način rasti obravnavamo po pravilih druge ali tretje skupine.
Kaj pa, če ne vemo, katero sorto imamo?
Če smo klematis podedovali skupaj z vrtom ali pa se je etiketa z imenom sorte že zdavnaj izgubila, jeseni z obrezovanjem ne eksperimentirajmo. Rastlino raje opazujmo naslednjo sezono.
Če cveti že zgodaj spomladi, jo obravnavamo kot predstavnico prve skupine. Če razvije velike cvetove maja ali junija in nato proti koncu poletja še enkrat zacveti, najverjetneje spada v drugo skupino. Če začne cveteti šele poleti, pogosto od konca junija ali julija naprej, pa je precej verjetno, da spada v tretjo.
To je uporabno orientacijsko pravilo, ne pa povsem zanesljiv način določanja, saj se čas cvetenja spreminja glede na sorto, podnebje in lego.
Odpadlo listje še ne pomeni, da je rastlina propadla
Jeseni se številni listopadni klematisi precej hitro spremenijo. Listi porumenijo, porjavijo in odpadejo, stebla pa ostanejo gola. Pri nekaterih so videti tako suha in krhka, da nas zamika, da bi jih odrezali skoraj do tal.
Toda videz je lahko zavajajoč. Klematisi imajo lahko tudi na navidezno suhih, olesenelih steblih povsem žive brste, iz katerih bodo spomladi pognali novi listi. Zato vseh rjavih poganjkov ne smemo samodejno razglasiti za odmrle.
Jeseni odstranimo predvsem polomljena stebla in dele, ki kažejo očitne znake propadanja. Pri dvomljivih poganjkih je bolje počakati do pomladi, ko bomo lažje videli, kateri brsti odganjajo.
Če opazimo nenadno venenje posameznih poganjkov, črnjenje listov ali odmiranje stebel, pa ne gre nujno za običajno jesensko staranje. Vzrok so lahko poškodbe, težave s koreninami ali bolezni, med njimi tudi klematisova uvelost. V takšnem primeru prizadete poganjke odstranimo, če sumimo na bolezen, pa jih ne odlagamo na kompost.
Korenine zaščitimo, vendar ne pretiravajmo z zastirko
Klematisi najbolje uspevajo v tleh, ki zadržujejo dovolj vlage, vendar so hkrati dobro odcedna. Njihove korenine ne marajo pregrevanja in izsuševanja, zato jim koristi zastirka, ki blaži temperaturna nihanja in pomaga ohranjati enakomernejšo vlažnost tal.
Jeseni lahko okoli rastline razporedimo približno pet centimetrov debelo plast zrelega komposta, zdrobljenega listja ali druge primerne organske zastirke. Z njo izboljšamo razmere v tleh in koreninski sistem dodatno zaščitimo pred močnimi temperaturnimi spremembami.
Pri tem pazimo, da zastirke ne nasujemo neposredno ob stebla in da ne ustvarimo debelega, stalno mokrega kupa okoli koreninskega vratu. To je še posebej pomembno na težkih, ilovnatih tleh, kjer voda pozimi počasneje odteka.
Večina pri nas običajno gojenih, prezimno trdnih klematisov na prostem ne
potrebuje posebnega zimskega pokrivanja, obstajajo pa tudi nekatere zimzelene in toplejšemu podnebju prilagojene vrste, ki so občutljivejše na nizke temperature in potrebujejo zaščiteno lego oziroma dodatno zimsko varstvo.
Posebno pozornost namenimo klematisom v posodah
Če klematis raste v loncu na terasi ali balkonu, je jesenska priprava nekoliko pomembnejša. Korenine v posodi so namreč precej bolj izpostavljene nizkim temperaturam kot tiste v vrtnih tleh.
Večje, prezimno trdne rastline lahko običajno ostanejo na prostem, vendar je priporočljivo posodo postaviti v zavetno lego in jo ob močnejšem mrazu zaščititi z izolacijskim materialom. Še posebno občutljive so manjše posode, v katerih zemlja hitreje in močneje premrzne.
Poskrbimo tudi za nemoteno odtekanje vode. Lonci morajo imeti odtočne odprtine, pod njimi pa pozimi ne sme zastajati voda. Če so jesenski tedni suhi, rastlino po potrebi še zalijemo, vendar nikoli toliko, da bi bil substrat neprestano razmočen. Tudi pozimi občasno preverimo vlažnost zemlje, predvsem pri posodah, ki stojijo pod napuščem in jih dež ne doseže.
Pred zimo preverimo še oporo
Klematisi se na oporo vzpenjajo predvsem s pomočjo listnih pecljev, ki se oprijemajo tankih vejic, žic in drugih primernih delov konstrukcije. Njihovi poganjki so lahko precej krhki, zato jih močan jesenski veter hitro poškoduje.
Pred zimo preverimo, ali je opora dovolj stabilna in ali se posamezna dolga stebla preveč premikajo. Ohlapne poganjke lahko previdno pritrdimo z mehkimi vezivi, pri tem pa pazimo, da jih ne zategnemo premočno.
Če se je rastlina zelo razrasla, nas lahko zamika, da bi jo zaradi lažjega vzdrževanja temeljito skrajšali. Vendar tudi v tem primeru upoštevamo skupino obrezovanja. Pri zgodaj cvetočih sortah lahko jesensko krajšanje pomeni precej manj cvetov naslednjo pomlad.
Jeseni ne spodbujajmo nove rasti
Oktobra klematisov praviloma ne gnojimo več z mineralnimi gnojili, še posebej ne s takšnimi, ki vsebujejo veliko dušika. Ta spodbuja rast novih poganjkov, ki pred nastopom zime morda ne bi dovolj dozoreli in bi bili zato občutljivejši na mraz.
Če želimo izboljšati strukturo tal, lahko uporabimo zrel kompost kot površinsko zastirko, intenzivnejše gnojenje pa prihranimo za pomlad, ko se začne nova rast.
Jeseni se izogibamo tudi nepotrebnemu prekopavanju zemlje neposredno ob rastlini, saj lahko poškodujemo korenine. Če želimo v bližini posaditi spomladanske čebulnice ali druge trajnice, kopljemo previdno in dovolj stran od osnove klematisa.
Najboljša jesenska nega je pogosto prav zadržanost
Čeprav nas jeseni urejen vrt pogosto navdihne, da bi vse odcvetele rastline porezali in pripravili na novo sezono, pri klematisih takšna temeljitost ni vedno dobrodošla. Za večino bo povsem dovolj, da odstranimo poškodovane dele, preverimo oporo, poskrbimo za primerne razmere okoli korenin in jih nato pustimo, da v miru preživijo zimo.
Najpomembnejše opravilo pa lahko opravimo že zdaj: ugotovimo, kateri klematis raste na našem vrtu in kdaj cveti. Ko poznamo njegovo skupino obrezovanja, bo tudi spomladanska rez precej preprostejša. Predvsem pa se bomo izognili razočaranju, ko bi sicer zdrava in bujno rastoča vzpenjavka zaradi napačnega obrezovanja ostala brez pričakovanih cvetov.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
