Če danes zasebne televizije pri lovu na gledalce in oglaševalce stavijo na tri programske stebre – informativni program, lastno resničnostno in igrano produkcijo ter športne vsebine –, je javna televizija ujeta v še nekaj dodatnih okvirjev.

»Ko sem leta 1987 prišel na RTV kot mlad novinar, ki je odrasel s formulo 1 in smučanjem na avstrijski televiziji, sem imel občutek, da je naš program 20 odstotkov slabši od ÖRF. Zaostanek je bil majhen in moj klic je bil, da bi bili nekoč vsaj tako dobri kot oni. Zato sem zagrenjen, ogorčen, jezen. Namesto da bi bili danes vsaj tam, kjer smo bili, se prepad poglablja,« povzame svoje izjave ob odpovedi prenosov F1 na TVS Miran Ališič.

Če bi se to dogajalo v času Prosta in Sene ali pa vsaj Schumacherja, ko je bil svet še manjši, F1 bolj evropska in mediji manj zasičeni s športom, bi prenose zgrabila katera od zasebnih televizij. A formula 1 pri nas nikoli ni bila finančno vzdržna, Pro Plus jo je delal zaradi imidža in se umaknil v cenejši motociklizem. »Formula 1 je izgubila nekaj privlačnosti tako v svetu kot pri nas (kar potrjuje nižja cena pravic za prenose, op. a.). Položaj na trgu in program plemenitimo z Ligo prvakov in Ligo Evropa, serijo Moto GP in slovenskim nogometom, na portalu Voyo ponujamo tudi boks in Red Bull Air Race,« odgovori na vprašanje, zakaj jih F1 ne zanima, Luka Lazar, urednik športa na Pro Plusu.

Gorazd Slak, programski direktor Planeta TV, pa pravi, da je F1 zanimiv, a finančno zahteven projekt. Zanj se še niso odločili, kar pa ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje: »Najbolj nas zanimajo dogodki, kjer z vrhunskimi rezultati izstopajo naši športniki. Pri spektaklih so investicije velike, zato skrbno tehtamo, kaj je dosegljivo, smotrno in gledano. Šport nas zanima, a ne za vsako ceno. Nogomet in skoki so bili odlična izbira, tenis manj. Dobra izbira so tudi množične prireditve – letos tretjič spremljamo Wings for life, prenašali smo tudi zadnja Ljubljanska maratona.«

Več v novi številki Vklopa!