Z ženskami, v njegovem življenju jih je bilo mnogo, je imel Picasso zapleten odnos, ki bi danes veljal za problematičnega (»Ženske so stroj za trpljenje.« »Zame obstajata le dve vrsti žensk, boginje in predpražniki.«). Njihove podobe je znal oviti v neverjetno mehkobo, na platnu pa jih je lahko raztelesil, mučil in izmaličil v groteskne podobe. Od sedmih žensk, ki so bile njegove sopotnice in so najbolj zaznamovale njegovo ustvarjanje, sta dve storili samomor, dve sta znoreli. Picasso je bil zaverovan vase, vdan, darežljiv (finančno je, denimo, podpiral svoje nekdanje ljubice), a tudi perverzen in neverjetno brutalen, ne le do najbližjih, tudi do prijateljev in celo neznancev.

Fernande Olivier ga je spremljala v njegovi najbolj revolucionarni fazi, prerano umrli Evi Gouel je posvetil sliko Ma Jolie (1911–12), ukrajinska balerina Olga Hohlova ga je obsedeno hotela ukrotiti, a jo je ravno tako prevaral in se do njene smrti od nje ni ločil, ker bi moral premoženje deliti na pol.

Celoten članek najdete v novi številki revije Vklop!