Ljudje, ki ostajajo v srcih naših znanih obrazov
Ob dnevu spomina na mrtve smo znane Slovence vprašali, kdo od pokojnih jim je bil še posebej blizu in kateri skupni trenutki so jim ostali v najlepšem spominu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Njihovi odgovori so nas popeljali med družinske zgodbe, prijateljstva in dragocena srečanja, ki jih ni mogoče ponoviti. Čeprav teh ljudi ni več med nami, ostajajo del življenj naših sogovornikov – v mislih, drobnih vsakdanjih trenutkih in zgodbah, ki jih še vedno radi pripovedujejo.
Satirik, režiser, producent, organizator Rock Otočca, igralec in komik Franci Kek
Poleg mame je to Sašo Hribar. Vedno, ko se po avtocesti peljem mimo Višnje Gore, se spomnim, da je bil tam zgoraj zadaj doma Hribar. In vedno mi je žal, da nisva naredila več skupnih potepanj. Takole, od šanka do šanka, z obilico domislic. Človek z brezkompromisnim humorjem bi bil danes pomemben in nadvse koristen člen slovenske družbe.
Igralka Iva Babić
Stari starši, vsi štirje. Prelepo otroštvo so mi naredili. Pa čudovit stric in njegov humor.
Glasbenik Marko Vuksanović
Oh, seveda me najbolj boli odhod staršev. Veliko vprašanj in besed ni bilo izgovorjenih. Pogrešam tudi člane Avtomobilov: Alana Jakina, Davida Šuligoja in Lučka Kodermaca. Veliko not žal nismo skupaj zaigrali in veliko lepega časa nismo skupaj zapravili. Nekateri mislijo, da se to nekje nekoč nadoknadi. Rad bi verjel, a ne verjamem.
Igralka Tina Resman
Na našega očeta medveda Jerneja Šugmana. Bil je moj mentor. Na sprejemnih izpitih mi je rekel: »Aha, Resman ... Šug-man, Res-man. To je že dobro.«
Voditelj Rudi Sieger
Najraje se spomnim svojega očeta, ki ga že od leta 2009 ni med nami. Večkrat se ga spomnim, ker mi je dal ogromno življenjskih nasvetov in načel, ki jih še danes upoštevam. Predvsem mi je dal samozavest in nasvet, da naj bom prijazen do ljudi. Trenutki, ki so mi ostali v spominu, pa so, ko sva skupaj hodila na sprehode in se pogovarjala.
Igralec Jernej Kuntner
Velikokrat se spomnim na svoje rajne. Pokop mrtvih nas je dvignil nad »samo živali« in naš moderni odnos do pokojnih je tudi temelj naše civilizacije. Zato se na svoje in tudi tuje spomnim tudi med letom, ne samo na vse svete oziroma za dan mrtvih. Imam pa svoji babici in oba dedka prve v mislih, ko sem v mislih z njimi. Potem pa pridejo do mene še vsi ostali. V dolgi vrsti, drug za drugim.
Pevka Ana Soklič
Največkrat se spomnim treh oseb: svoje zlate tetice Nade, mamine sestre, stare mame Anice in atija Romana, ki ga zadnja tri leta ni več med nami. Še posebej lepi spomini me vežejo na Nado, ki je bila res nekaj posebnega. Z mojo mami Miro sta bili skoraj nerazdružljivi. Obe sta bili zaposleni v Gozdnem gospodarstvu Bled. Kadar sem ju med malico obiskala v službi, sta bili kot dve čarobni vili, Flora in Favna iz Trnuljčice. Vedno nasmejani, zabavni in polni vprašanj o šoli, fantih in vsem mogočem. Zdelo se mi je, da se njun čarobni prah kar ne neha posipati po meni. Ko sem bila še v prvih razredih osnovne šole, sem šla z Nado in njenim sinom, mojim prvim bratrancem Matjažem, na morje v Piran. O naših dogodivščinah bi lahko pripovedovala do jutra! (smeh) Nada je včasih poskušala biti stroga, a ji to nikakor ni uspevalo. Piran je še danes moj drugi dom. Gozdno gospodarstvo Bled je imelo tam počitniške apartmaje, zato sem veliko poletij preživela na piranski Punti in se še vedno zelo rada vračam. Matjaž je mojo mami in Nado že pred leti preimenoval v »krompirček« in »solatko«, vzdevka pa sta se ju držala še dolga leta. (smeh) Ker je Matjaž štiri leta starejši od mene, me je v poznejših najstniških letih pogosto vzel s seboj na večerne izhode v Portorož. Kamorkoli sva prišla, ga je kdo poznal, tako da sem imela pred seboj nov kozarec, še preden sem izpraznila prejšnjega. Nada je bila vedno tam zame. Ko sem kot najstnica ob koncih tedna šla ven s prijatelji, sem večkrat prespala pri njej na Dobah na Bledu, zjutraj pa me je že čakal čudovito pripravljen zajtrk. Bila je izjemno skrbna, ljubeča, skromna in dobrega srca. Podobno kot njena mama je vedno najprej poskrbela za druge, zase pa je potrebovala zelo malo. Včasih se mi zdi, da takšnih ljudi danes ne delajo več. Zelo jo pogrešam, še bolj pa jo je pogrešala moja mami, ki je z njenim odhodom izgubila ogromno. Močno upam, da se nekoč, nekje spet srečamo.
Igralec Robert Korošec
Najprej sem pomislil na svojo babico. Z njo me povezuje ogromno lepih trenutkov, zato bi težko izpostavil samo enega. Bila sva namreč zelo povezana. Ob njej sem odraščal. Takrat smo v Mariboru živeli v isti hiši, mi zgoraj, babica pa spodaj. Mislim, da sem pri njej prespal celo večkrat kot v svoji sobi. Tudi pri letih, ko mogoče ne bi zdaj povedal katerih ... (smeh) Danes, ko opazujem odnos med Ninino mamo in njenimi vnuki, se pogosto spomnim na trenutke, ki sem jih sam preživel z babico. Ob tem imam občutek, kot da znova podoživljam svoje otroštvo in najino posebno povezanost.
E-novice · Estrada
