Tolminator: Metalci se bodo ob Sotočje še vrnili (FOTO)
Pod kapo je druga izvedba festivala Tolminator, ki je na Sotočju ohranil tradicijo metal glasbe, ki sta jo vse od leta 2004 pisala festivala Metalcamp in Metaldays.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slogan festivala, ki bi ga s pomočjo fiktivnega slovarja slovenskih vulgarizmov prevedli v "Metal za pop*zdit”, se je tako manifestiral v nastopih več kot 60 bendov, napihljivih samorogih ob Soči, veganskem sušiju in neskončnih zabavah.
Festival so na tako imenovanem Beach stageu, odru v neposredni bližini Sotočja, otvorili Kamra, black metal band, ki prisega na hladno atmosfero in temačno liriko. Fantje, ki povečini prihajajo iz astralne death metal zasedbe Siderean (prej se jih spomnimo še iz zasedbe Teleport), so pod vodstvom karizmatičnega vokalista Nika Košarja pripravili nastop, ki je bil v sozvočju z melanholičnim vremenskim vzdušjem. Metalci so se namreč prebudili v deževno jutro, ki pa je postopoma preraslo v pasje vroč dan.
Kamra, ki so doslej v svet poslali le album Cerebral Alchemy (»hočemo još«, bi rekli naši južni sosedje), so navzoče popeljali na potovanje skozi psihedelične in eksperimentalne dimenzije black metala, pri čemer v ospredje silijo Košarjevi izvrstni vokali, ki variirajo med black in death metal kričanjem ter shizofrenim zvijanjem. Brez dvoma lahko trdimo, da so le-ti dodali piko na i že tako impresivnemu performansu.
Portugalska katarza
Kaos je red in red je kaos, pa bi lahko občinstvo skandiralo, ko so glavni oder zavzeli portugalski black metalci Gaerea, zamaskirani mojstri kaotičnega in obenem urejenega black metala. To je bil doslej drugi nastop Gaeree na slovenskih tleh, leta 2019 so se namreč ob boku (zdaj žal že razpadlih) kanadskih depresivcev Numenorean ustavili v Kopru.
Program, ki so ga tokrat ponudili Portugalci, je večinoma temeljil na skladbah z njihovega zadnjega albuma Mirage, ki je izšel leta 2022, dodali so pa še World Ablaze s prihajajočega celovečerca Coma, ki bo oktobra izšel pri nemški založbi Season of Mist.
Gaerea so z nastopom brez dvoma dokazali, da lahko tudi v na videz surov žanr, kot je black metal, vnesejo čustvene prvine (kot to počnejo francoski Alcest) in »poskočen« odrski nastop v slogu Iron Maiden ter ob tem ne izpadejo »češki«.
Četrtkovo jutro se je pričelo s konkretnim odmerkom slovenskega deathcora. Nastopili so namreč Dethrone the Corrupted, ki smo jih Primorci lahko ujeli na lanski izvedbi Bunkerfest festivala v izolskem Hangar baru. Tokrat so nastopili v nekoliko prenovljeni, bolje rečeno prevetreni zasedbi. Žiga Pristus, idejni vodja zasedbe, ki je doslej s svojimi gluteusi grel bobnarski stolček, je po odhodu pevca Sandija Šumantla poprijel za mikrofon, za bobne pa se je usedel mladi, a prekleto izkušeni bobnar Timo Kosi. »Tip je sterilen,« je med Kosijevim igranjem izustil nekdo v občinstvu. Prav tako je bil prepričljiv Pristusov vokalni debi, ki so ga inštrumentalno podprli zvoki kitare izpod prstov Jana Lovrenčiča in Matevža Počiča, ki sta dokazala, da Dethrone the Corrupted stojijo trdno na svojih temeljih.
Behemoth popravili vtis
Nosilci četrtkovega programa, v Tolminu že dodobra udomačeni Behemoth, pa so na Sotočje zvabili vse kronane prince pekla, če parafraziramo besedilo skladbe z njihovega zadnjega ... no, v bistvu besedilo vseh njihovih skladb.
Black metal je že pregovorno izrazito teatralen žanr, Behemoth pa so to teatralnost pripeljali do najvišje stopnje, ki jo (za zdaj) premore metalska scena. Nekatere poslušalce to odbija od ogleda koncerta, saj naj bi bila glasba v tem primeru drugokategorna. A pri Behemoth to še zdaleč ni vprašanje.
Če smo jih ob njihovem zadnjem nastopu v ljubljanski Cvetličarni ob boku Meshuggah nekoliko ograjali, češ da je bil nastop nedodelan, skladbe pa odigrane »šalabajzersko«, so v Tolminu ponudili popolno nasprotje. Skladbe, povečini s starejših albumov – med novimi sta zazveneli le Once Upon a Pale Horse in The Deathless Sun – so odigrali tehnično precizno, predvsem pa velika pohvala pritiče tonskemu mojstru.
Primorske barve so v petek zastopali prekaljeni crusterji Human Host Body, ki so nastopili na tako imenovanem DIY odru pred skejtersko rampo. Gre za oder, ki je ponujal zasedbe iz globin slovenskega undergrounda. Human Host Body so brez dvoma eni ključnih predstavnikov slovenske podtalne scene, kar so dokazali tudi s svojim nastopom na Tolminatorju. Podivjani Koprčani so tako pripravili koktajl crust punka, black metala in sludgea, pri katerem počasnejši ritmi nikakor niso prišli v poštev.
Metal joga? Ja, prosim ...
Petkov program je tako ponudil še češki goregrind vrtec Gutalax, pri katerem je osrednje vodilo samoironija – prav tisto, s čimer se metalci najraje pohvalijo, večer pa so sklenili irski Primordial, ki slovijo po svojih vrhunskih nastopih, a jih tokrat, žal, res ne moremo pohvaliti. Koncert so odigrali izjemno površno, v pomoč pa jim ni bil niti tonski mojster, ki je z odra milo rečeno izvabil zmazek. O razočaranju nad koncertom so tako pričali tudi nekoliko užaljeni obrazi odhajajočih s prizorišča.
Festival sam pa je bil daleč od tistega, čemur bi lahko rekli razočaranje. Navdušenje in splošno prešerno vzdušje je med obiskovalci vladalo že od zgodnjih jutranjih ur, ko so se nekateri preizkusili v metalski jogi na plaži, drugi so si privoščili vegansko pojedino, tretji pa so, kljub zgodnji uri, že posegli po pivu ali koktajlu.
Veselje nad dejstvom, da je metal ostal v Tolminu, je prevzelo tudi 40-letno Mono iz Finske. »V Tolmin prihajam že od leta 2012, tudi naslednje leto se bom zagotovo vrnila,« nam je zaupala med enim izmed popoldanskih koncertov na Sotočju. Vprašali smo jo tudi, zakaj se vrača na festival. »Dajte, no ...« je odgovorila in z nasmehom na ustih pokazala na smaragdno »hčer planin.
E-novice · Estrada
