Kaj se dogaja v možganih, ko umiramo? Znanstveniki odkrili nenavaden val
Raziskovalci so spremljali možgane umirajočih bolnikov in odkrili električni val, ki razkriva, kako se začne propadanje živčnih celic.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ali možgani ugasnejo v trenutku, ko se ustavi srce? Ali pa se v njih še nekaj minut odvijajo procesi, ki jih ne zaznamo? Znanstveniki iz Berlina so spremljali možgansko aktivnost umirajočih bolnikov in odkrili presenetljivo zaporedje dogodkov, ki se začne, ko možgani ostanejo brez zadostne oskrbe s kisikom.
Kaj so odkrili raziskovalci v Berlinu?
Raziskovalci univerzitetne bolnišnice Charité v Berlinu in Univerze v Cincinnatiju so spremljali devet bolnikov s hudimi možganskimi poškodbami, pri katerih je bila sprejeta odločitev o opustitvi zdravljenja za vzdrževanje življenja.
S pomočjo elektrod so spremljali električno aktivnost možganov v zadnjih minutah življenja.
Raziskava, objavljena leta 2018 v znanstveni reviji Annals of Neurology, je pokazala, da umiranje možganskih celic ni nenaden dogodek, temveč zaporedje sprememb, ki se začnejo ob pomanjkanju kisika in energije.
Možgani najprej utihnejo
Ko se pretok krvi skozi možgane močno zmanjša ali ustavi, živčne celice ne dobivajo več dovolj kisika in glukoze, ki ju potrebujejo za delovanje. Možgani se odzovejo z zmanjšanjem električne aktivnosti. Iz predhodnih raziskav je znano, da lahko do električnega utišanja pride že približno 20 do 40 sekund po popolni prekinitvi krvnega obtoka.
Toda električna tišina še ne pomeni, da so vse možganske celice že odmrle. Nekaj časa lahko ohranjajo osnovne pogoje za delovanje, čeprav običajna komunikacija med njimi ne poteka več.
Nato se pojavi tako imenovani možganski cunami
Najzanimivejše odkritje je pojav, ki ga strokovnjaki imenujejo terminalna širijoča se depolarizacija. Ko živčnim celicam začne zmanjkovati energije, ne morejo več vzdrževati običajnega električnega ravnovesja. Sproži se val elektrokemičnih sprememb, ki se postopoma širi po možganskem tkivu.
Raziskovalci so ga zaradi načina širjenja slikovito poimenovali možganski cunami. V raziskavi so zaznali, da se je ta val pojavil v medianem času približno 3,9 minute po začetku izrazitega upada prekrvitve možganov. Pojav označuje začetek procesov, ki lahko povzročijo nepopravljive poškodbe živčnih celic.
Ali je mogoče možgane še rešiti?
Ena najpomembnejših ugotovitev raziskave je, da pojav tega vala še ne pomeni nujno takojšnje in nepovratne smrti vseh prizadetih celic. Če se krvni obtok pravočasno obnovi, lahko živčne celice v določenih okoliščinah ponovno vzpostavijo normalno delovanje. Če pa pomanjkanje kisika traja predolgo, poškodbe postanejo nepopravljive.
Odkritje je pomembno predvsem za raziskovanje zdravljenja srčnega zastoja in možganske kapi. Boljše razumevanje teh procesov bi lahko v prihodnosti pomagalo razviti učinkovitejše načine zaščite možganov.
Raziskava je tako pokazala, da med začetnim električnim utišanjem možganov in nepovratnim propadanjem celic obstaja pomembna razlika. Prav razumevanje tega dogajanja bi lahko bilo ključno za prihodnje možnosti zdravljenja.