To niso leta: Nenavadni znaki, ki lahko kažejo na srčno popuščanje
Ko srce začne popuščati, telo oddaja znake, ki jih le redko povežemo z njim. Slovenski strokovnjaki razkrivajo simptome, ki jih večina zamenja za znake staranja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Utrujenost, šumenje v ušesih, motnje erekcije, rane, ki se kar ne zacelijo. Zdi se, da ti simptomi nimajo ničesar skupnega, a v resnici lahko vsi kažejo na isto bolezen: srčno popuščanje. To je stanje, pri katerem srce ne uspeva več pravilno črpati krvi po telesu. Razvija se postopoma, pogosto desetletja, preden se pokaže s prvimi izrazitimi simptomi. Zato je pogosto neodkrito in prav tukaj tiči največja nevarnost.
Kolikokrat je spregledano?
Številke, ki jih navaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, so osupljive. »Srčno popuščanje je prisotno pri okoli 2 odstotkih odrasle populacije, kar je eden od 50 pacientov in pri več kot 10 odstotkih ljudi, starejših od 70 let, kar je eden od desetih teh pacientov,« pojasnjuje dr. Dejan Kupnik, specialist družinske medicine iz ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.
A večja težava, kot je število bolnikov, je v tem, koliko je sploh bilo odkritih. »Vsak družinski zdravnik bi moral glede na te odstotke imeti skoraj 100 pacientov s srčnim popuščanjem, odkritih pa je približno 50 odstotkov teh, kar predstavlja veliko rezerve pri odkrivanju in zdravljenju,« dodaja Kupnik.
Večina neodkritih pacientov je brez simptomskih, ali pa imajo simptome, ki jih pripišejo nečemu drugemu. Odkrijemo jih lahko le z aktivnim iskanjem.
Simptomi, ki jih zamenjamo s staranjem
Srčno popuščanje se v zgodnjih fazah redko kaže z dramatičnimi znaki. Prvi simptomi so pogosto nespecifični, a vsi nakazujejo motnjo prekrvavitve telesnih tkiv.
Po besedah dr. Kupnika med njimi najdemo:
- vedno večjo bledico oziroma pepelnato barvo kože,
- utrujenost, omotico, zaspanost,
- slabšo sposobnost koncentracije in kognitivne motnje,
- glavobol,
- šumenje v ušesih in poslabšanje sluha,
- zadihanost,
- motnje prebave,
- nihanje krvnega tlaka in motnje srčnega ritma,
- hitrejšo mišično utrujenost,
- motnje erekcije pri moških,
- bolečine v prsih in nogah, zlasti pri naporu.
Koliko ljudi bi te znake povezalo s srcem? Malo. Večina jih pripiše staranju, stresu, pomanjkanju spanja. A prav zato pogosto minejo leta, preden kdo posumi na pravi vzrok.
Na koga moramo biti pozorni?
Dr. Kupnik opozarja na več tipičnih vzorcev, ki zahtevajo pozornost. Na ljudi, ki postajajo vedno bolj utrujeni, omotični in kondicijsko slabše opremljeni. Na tiste, ki so vse bolj zasopli pri naporu, in še posebej na tiste, ki postajajo zasopli že pri običajnih dnevnih aktivnostih. Pozorni moramo biti tudi na ljudi, ki vse težje dihajo v položaju leže, sploh ponoči in, ki vse bolj pokašljujejo.
Pozorni smo na vse, ki se jim predvsem pri naporu pojavljajo bolečine v prsih, vratu, rokah, zgornjem delu trebuha, v ritnicah, stegnih in golenih nog po določeni prehojeni razdalji. Bolečine, ki ob počitku popustijo v nekaj minutah.
Pozorni smo na ljudi z znaki kroničnega venskega popuščanja, s spremenjeno kožo goleni ali celo z ranami na golenih in stopalih oziroma tistimi, ki se jim ranice po poškodbah dlje in težje celijo. Vse to so lahko posledice prekrvavitvenih motenj ob srčnem popuščanju.
Pozorni smo tudi na ljudi z občutkom nepravilnega utripa srca. Na tiste, ki vse bolj otekajo in pridobivajo na telesni teži, ko to ni posledica prekomernega kaloričnega vnosa, ampak zadrževanja tekočine v telesu.
Kdo je v skupini tveganja?
Najpogosteje se razvije pri ljudeh, ki že imajo druge kronične bolezni, kot so: ishemična bolezen srca oziroma koronarna bolezen, arterijska hipertenzija, motnje srčnega ritma, stanje po srčnem infarktu, obolelost srčnih zaklopk, vnetne bolezni srca. Med dejavnike tveganja sodijo tudi sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen, povišane maščobe in sečna kislina v krvi, stanje po možganski kapi, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, stanje po pljučni emboliji.
Dr. Kupnik izpostavlja tudi manj znane dejavnike: prekomerno jemanje protibolečinskih protivnetnih zdravil, motnje dihanja v spanju, bolezni kopičenja s prizadetostjo srca (amiloidoza, hemokromatoza, sarkoidoza), revmatološke in vezivnotkivne bolezni, ščitnične motnje, luskavica, druge avtoimunske bolezni in depresije. Prav tako je treba biti pozoren po kemoterapijah in obsevalnih terapijah rakastih bolezni, ob določenih kroničnih zdravilih, zlorabi alkohola in drog, kajenju ter izpostavljenosti težkim kovinam in strupenim snovem iz okolja (barvilom, lakom, pesticidom in onesnaženju).
Zakaj je zgodnje odkrivanje pomembno?
»Gre za kronično in napredujočo bolezen, zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena za izboljšanje prognoze in kakovosti življenja bolnikov,« še poudarja dr. Gregor Zemljič. V zgodnjih fazah so na voljo zdravila, ki lahko pomembno upočasnijo napredovanje bolezni.
»Med najučinkovitejša zdravila sodijo zaviralci sistema renin-angiotenzin-aldosteron, zaviralci beta, antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev ter novejša skupina zdravil – zaviralci SGLT2, ki so se izkazali za zelo učinkovite tudi pri bolnikih brez sladkorne bolezni,« pojasnjuje dr. Zemljič.
Diagnostična orodja, ki pa so nam poleg kliničnega pregleda na voljo, pa so meritve krvnega tlaka, snemanje EKG, rentgen pljuč in srca, ultrazvok srca, nadalje še laboratorijske preiskave.
Če v sebi ali v bližnjem prepoznavate več teh znakov hkrati, ne čakajte. Pogovor z družinskim zdravnikom je brezplačen, hiter in lahko reši življenje.
