Ali lahko spanec res nadoknadimo čez vikend?
Ideja, da boste s sobotnim in nedeljskim dolgim spanjem poplačali ves spalni dolg, je mikavna, ampak znanost opozarja, da v celoti to žal ne deluje.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Pet dni prekratkih noči, čez vikend pa dolgo spanje, s katerim naj bi vse skupaj »poplačali«. Ideja je mikavna, ampak, ali res deluje?
Kratek odgovor: Deloma da, v celoti ne
Dolgo so strokovnjaki menili, da izgubljenega spanca sploh ni mogoče nadoknaditi. Novejše raziskave to mnenje deloma omilijo: podaljšano vikend spanje lahko prinese delno, kratkoročno okrevanje. Izboljša namreč razpoloženje, zmanjša akutno utrujenost in povrne del miselne zbranosti.
Težava pa je v tem, da ti kratkoročni učinki ne izbrišejo dolgoročne škode, ki jo telesu povzroča kronično pomanjkanje spanja. Med tednom se namreč v možganih kopičijo toksini, ki jih dve dolgi noči ne moreta povsem očistiti.
Kaj vikend spanje res popravi?
Nekatere obsežne raziskave so pokazale spodbudne povezave. Analiza podatkov velike britanske baze UK Biobank, predstavljena na evropskem kardiološkem kongresu, je ugotovila, da so imeli ljudje, ki so čez vikend spali dlje, približno za petino nižje tveganje za srčne bolezni kot tisti, ki so spali najmanj.
Vendar je pomembno, kako te podatke beremo: gre za statistično povezavo, ne za neposreden dokaz vzročnosti. Ta korist se je namreč pokazala predvsem pri tistih, ki so med tednom redno spali manj kot šest ur.
Česa dolg spanec ne more popraviti?
Poskusne raziskave so pokazale, da nadomestno spanje ne popravi vsega: čeprav je bil »spalni dolg na papirju« poplačan, so imeli udeleženci, ki so spali v rezervo, podobne presnovne motnje kot tisti, ki sploh niso nadoknadili spanca.
Tiha grožnja za metabolizem: Vikend spanje ne povrne občutljivosti telesa na inzulin in ne prepreči kopičenja odvečnih kilogramov. Med tednom namreč utrujeni ljudje dokazano pojedo več (sploh nezdrave, ogljikohidratne hrane) in se manj gibljejo. Posledice za presnovo, krvni tlak in srce se tako kopičijo, ne glede na to, kako dolgo boste spali v nedeljo.
Past prevelikega spanja
Marsikdo poskuša dolg poplačati z izdatnim spanjem do poznega dopoldneva, a žal ima tudi to svojo ceno. Predolgo spanje nas lahko naredi zaspane in zmedene, raziskave pa ga povezujejo s povečanim tveganjem za bolezni srca, sladkorno bolezen in debelost, podobno kot premalo spanja.
Poleg tega popolnoma poruši naš notranji ritem: če čez teden vstajamo ob šestih, čez vikend pa spimo do enajstih, bo ponedeljkovo zbujanje še trikrat težje, vaš teden pa se bo začel z novim ciklom utrujenosti.
Kaj torej res deluje
Najučinkovitejša rešitev ni nadoknaditi spanec, ampak ga ne izgubiti. Strokovnjaki svetujejo čim bolj enakomeren čas spanja in zbujanja vse dni v tednu, tudi ob koncih tedna. Če med tednom nastane primanjkljaj, je zmerno daljše vikend spanje (ura, največ dve) povsem v redu in lahko pomaga, škodi šele pretiravanje in skakanje med skrajnostmi. Najboljši spalni dolg je preprosto tisti, ki sploh ne nastane.
E-novice · Zdravje
