Spanje na kavču je za zdravje bolj tvegano, kot se zdi na prvi pogled
Dremež na kavču se zdi neškodljiv, a lahko poruši ritem spanja, zmanjša njegovo kakovost in vpliva na počutje, koncentracijo ter splošno zdravje.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Po napornem dnevu se zdi dremež na kavču tako mikaven. Zvok televizije v ozadju, telefon v roki in počasno umirjanje telesa nas hitro uspavajo. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da takšna navada ni tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled, še posebej, če postane vsakodnevna.
Kakovost spanja je pomembnejša od dolžine
Kakovosten spanec ni odvisen le od tega, koliko časa spimo, temveč tudi od tega, kako spimo. Pomembni so dolžina spanja, njegova struktura in usklajenost z našim notranjim biološkim ritmom. Večina odraslih potrebuje od sedem do devet ur spanja, ki poteka v več ciklih, sestavljenih iz različnih faz.
Med njimi sta ključni globok spanec, ki omogoča telesno obnovo in krepi imunski sistem, ter REM faza, ki vpliva na spomin, učenje in čustveno ravnovesje. Če je spanec prekinjen ali plitek, teh faz ne dosežemo v zadostni meri.
Zakaj nas kavč tako hitro uspava
Dnevna soba je prostor sprostitve, zato na kavču pogosto zaspimo hitreje kot v postelji. Brez pritiska, da »moramo zaspati«, se telo lažje umiri. Prav to pa je lahko tudi past.
Ko enkrat zadremamo, prekinemo naravni večerni prehod v spanje. Če se nato premaknemo v posteljo, je del potrebe po spanju že potešen, zato lahko ponovno uspavanje traja dlje. Sčasoma možgani začnejo kavč povezovati s spanjem, postelja pa izgubi svojo osnovno funkcijo.
Slabši položaj in več motenj
Na kavču telo redko leži v optimalnem položaju. Nepravilna opora vratu in hrbtenice lahko povzroči več prebujanj, poslabša smrčanje in celo prispeva k težavam z dihanjem med spanjem. Posledično je spanje bolj plitvo in manj obnovitveno.
Dodatno težavo predstavlja okolje. Dnevne sobe so praviloma svetlejše in glasnejše kot spalnice. Svetloba zavira izločanje melatonina, hormona spanja, medtem ko hrup (tudi če nas ne zbudi povsem) aktivira telo in preprečuje globok počitek.
Posledice se pokažejo naslednji dan
Slabša kakovost spanja se hitro pozna. Pojavijo se utrujenost, razdražljivost, slabša koncentracija in počasnejše reakcije. Dolgoročno pa lahko kronično moten ritem spanja poveča tveganje za presnovne motnje, težave z razpoloženjem in srčno-žilne bolezni.
Kdaj postane navada problem
Občasno dremanje na kavču ni škodljivo. Težava nastane, ko to postane rutina in ko skoraj vsak večer zaspimo pred televizijo, ko nam odhod v posteljo povzroča odpor ali ko imamo občutek, da spimo bolje na kavču kot v postelji. To je znak, da je telo razvilo nov vzorec, ki ga je treba postopoma spremeniti.
Kako ponovno vzpostaviti zdrav spanec
Ključ je v tem, da posteljo znova povežemo s spanjem. Pomaga, če v posteljo odidemo še preden smo popolnoma izčrpani. Če zaspimo na kavču, se je smiselno prebuditi in premakniti v spalnico, tudi če se zdi to naporno.
Pomemben je tudi večerni ritual. Namesto neposrednega prehoda iz gledanja televizije v posteljo si vzemimo nekaj minut za umiritev: zatemnimo luči, se preoblečemo v pižamo in ustvarimo mirno okolje.
Koristno je tudi, da si določimo čas za odhod v posteljo, ki nas opomni, kdaj je čas, da zapustimo kavč. Telo namreč najbolje deluje, ko sledi ritmu.
