Profimedia

Dončić si je na tekmi proti Oklahomi City Thunder poškodoval zadnjo stegensko mišico na levi nogi. Zdravniki so ugotovili poškodbo druge stopnje, kar zanj pomeni okvirno mesec dni okrevanja. A mesec dni je v tem trenutku preveč. Končnica lige NBA se namreč začne že 18. aprila.

Na rehabilitacijo v Španijo

Namesto klasične rehabilitacije v ZDA je 27-letni Ljubljančan odletel v Madrid, kjer je preživel svojo košarkarsko mladost. V Madridu deluje klinični gigant Sanitas, ki že več kot dvajset let skrbi za zdravje košarkarjev Real Madrida in velja za eno najboljših ustanov za tovrstne terapije, poroča Ekipa. 

»Luka je že v Španiji, kamor je pripotoval iz ZDA. Tam bo dobil posebno terapijo z injekcijami, ki mu jih bodo vbrizgali v predel stegenske mišice. Cilj je pospešiti celjenje in hitra tudi vrnitev na igrišče!« je potrdil Shams Charania, novinar ESPN.

Cilj takšnega pristopa je jasen: pospešiti celjenje mišice in skrajšati čas do vrnitve na parket.

Kaj pravzaprav pomeni terapija z matičnimi celicami?

Travmatolog Marko Macura, dr. med., dolgoletni zdravnik slovenske košarkarske reprezentance in strokovnjak na UKCL, pojasnjuje postopek terapije: »Matične celice je treba najprej pridobiti iz enega drugega mesta na telesu, po navadi je to podkožno maščevje, kri iz vene ali kostni mozeg, običajno iz medenice. Potem se ta pridobljeni material posebej obdela, da pridobimo koncentrat matičnih celic. In potem ta koncentrat matičnih celic vbrizgamo na poškodovano mesto, običajno pod kontrolo ultrazvoka. Poiščemo poškodovano mesto, ki ga je sicer v tako veliki mišici, kot je stegenska, težko zadeti.«

Postopek traja med pol ure do tri četrt ure, vse skupaj pa se uredi v istem dnevu. Macura poudarja: »V Lukovem primeru govorimo o regeneraciji po akutni poškodbi. Bolj so raziskani učinki tega zdravljenja pri kroničnih težavah, medtem ko pri akutnih poškodbah težko povemo, v kakšni meri bo to zdravljenje vplivalo na hitrost povratka na igrišče.«

Ob poškodbi se v telesu sicer že sami po sebi sprožijo popravljalni mehanizmi, matične celice pa pridejo na poškodovano mesto naravno. »Z dodatkom matičnih celic iz drugih delov telesa hočemo hitrost in učinkovitost celjenja pospešiti. Vemo, da je brazgotina manjša, da je boljša regeneracija, nastane več funkcionalnih mišičnih celic.«

Profimedia

Ali bo res zaradi tega hitreje okreval?

»Ali to v resnici prispeva k temu, da se bo Luka lahko hitreje vrnil na igrišče, tega ne vemo. Lahko, da na hitrost povratka oziroma prisotnost bolečin vplivajo drugi dejavniki in da kljub temu, da se bo mišica optimalno zacelila, morda še vedno ne bo mogel iti hitreje nazaj na igrišče, kot bi sicer. Je pa dejstvo, da je to največ, kar lahko naredi, in da mu ne bo škodilo,« je pri napovedih previden Macura.

Zakaj je ta terapija v ZDA prepovedana?

Ameriški zvezni urad za hrano in zdravila (FDA) terapije z matičnimi celicami za poškodbe mišic, tetiv in sklepov ni odobril. Po podatkih FDA je edina uradno odobrena oblika terapije z matičnimi celicami v ZDA transplantacija krvotvornih matičnih celic za zdravljenje določenih krvnih bolezni, kot sta levkemija in limfom. Vse druge oblike, vključno z mezenhimskimi matičnimi celicami za ortopedske poškodbe, štejejo za eksperimentalne, poroča FDA.

FDA zahteva obsežne klinične študije, preden odobri katerokoli terapijo. Postopek traja leta, kar pojasnjuje, zakaj naprednejše metode, ki jih v Evropi že izvajajo, v ZDA ostajajo nedostopne zunaj kliničnih preskušanj. Zakaj pa je potem v  Evropi že dovoljena? Macura dodaja: »Morda je razlog v tem, da še niso zabeležili potencialne škodljivosti.«

Koliko stane in ali je na voljo pri nas?

Terapija z matičnimi celicami je dostopna tudi v Sloveniji, a le pri zasebnikih in samoplačniško. Po besedah Macure enkratna aplikacija stane od tri do štiri tisoč evrov, kar je za Dončića in ekipo Lakers seveda zanemarljiv znesek. »Naša ZZZS podobno kot ameriška FDA te metode ne priznava v takšni meri, da bi jo financirala, razen če gre za poškodbe hrustanca, ker se sam od sebe noče celiti. Za zdravljenje mišic in tetiv pa ne,« pojasnjuje travmatolog.

Ni prvi zvezdnik, ki se je odločil za to pot

Dončić pri tej odločitvi ni osamljen, poroča RTV Slovenija. Enako so v preteklosti storili košarkar Kobe Bryant, košarkarski zvezdnik LeBron James, ameriški nogometaš Peyton Manning in bejzbolist Alex Rodriguez.