Veste, kaj se skriva v čokoladnem namazu vaših otrok?
V čokoladnih namazih, keksih in rogljičkih. Zaradi velikega deleža nasičenih maščob obremenjuje jetra in žile, srečamo pa ga skoraj v vsaki trgovini.
Ko zjutraj otrokom namažemo kruh s čokoladnim namazom, jim v šolsko torbo damo kekse, popoldne pa odpremo smetano v prahu za kavo, redko pomislimo, kaj imajo ti izdelki skupnega. Povezuje jih ena sama sestavina, ki se v slovenskih trgovinah skriva v stotinah izdelkov: palmovo olje.
Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije ga najdemo skoraj povsod: v kakavovih kosmičih, rogljičkih, beljakovinskih ploščicah, juhah iz vrečke, zamrznjenih picah, paštetah, topljenih sirih in celo v nekaterih izdelkih, ki se oglašujejo kot zdravi. Industriji ustreza, ker je poceni, podaljša rok trajanja in izboljša teksturo.
Polovica je nasičenih maščob
Glavna težava palmovega olja je njegova sestava. Kar polovica je nasičenih maščobnih kislin, v hidrogenirani obliki pa celo več kot 88 odstotkov. Za primerjavo: oljčno olje vsebuje le okoli 14 odstotkov nasičenih maščob.
Nasičene maščobe dvigujejo raven slabega holesterola (LDL) v krvi, kar povečuje tveganje za aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je palmovo olje uvrstila v isto skupino tveganja kot delno hidrogenirane rastlinske maščobe. Slovenski prehranski portal prehrana.si, ki deluje v okviru programa Ministrstva za zdravje, opozarja, da palmovega olja ne smemo enačiti s kokosovim oljem.
Tiho obremenjevanje jeter
Vse maščobe, ki jih telo zaužije v presežku, jetra najprej predelajo. Pri zmernem uživanju to ni problem, pri vsakdanjem nezavednem uživanju izdelkov s palmovim oljem pa se v jetrnih celicah začne kopičiti maščoba. To postopoma vodi do nealkoholne zamaščenosti jeter (MASLD), ki jo danes ima približno vsak četrti odrasli v razvitem svetu. Vse pogosteje pa jo odkrivajo tudi pri otrocih, ki so največji uporabniki čokoladnih namazov, sladkih kosmičev in keksov.
Snovi, ki pomenijo tveganje za zdravje
Med proizvodnjo palmovega olja se pri visokih temperaturah okoli 200 stopinj Celzija sproščajo posebne snovi – glicidil estri (GE), 3-MCPD in 2-MCPD. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za vse te snovi opozorila, da pomenijo tveganje za zdravje ljudi vseh starostnih skupin. Glicidil estri so razvrščeni med verjetne rakotvorne snovi, ki lahko dolgoročno škodujejo predvsem ledvicam, jetrom in imunskemu sistemu.
Kako prepoznati palmovo olje na embalaži
V Sloveniji se palmovo olje na embalaži skriva pod več imeni: palma, palmovo, palmina jedrca, oljna palma, palmina maščoba ali palmino olje. Včasih je na izdelku navedena le skupina "rastlinsko olje" ali "maščoba", v oklepaju pa seznam posameznih olj.
Berite deklaracije
Pri vsakem izdelku, ki ga vzamete s police, preglejte seznam sestavin na hrbtni strani. Če najdete palmovo olje, poiščite alternativo. V isti kategoriji praviloma vedno obstaja izdelek brez palmovega olja, čeprav je včasih nekoliko dražji.
Posebej pozorni bodite pri otroških izdelkih: čokoladnih namazih, keksih, mislijih in kosmičih za zajtrk. Otroška telesa so na procesna onesnaževala najbolj občutljiva.
Dobra novica je, da se jetra znajo regenerirati. Ko v prehrani zmanjšate vnos palmovega olja, jetra v nekaj mesecih opazno zmanjšajo količino maščobe in znova začnejo delovati učinkovito.