Starost, ki jo sovražimo, si začnemo ustvarjati že danes
Negativen odnos do starosti ni tako nedolžen, kot se zdi. Način, kako danes gledamo na staranje, lahko vpliva tudi na to, kako bomo nekoč živeli.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Raziskave kažejo, da ima približno vsak drugi človek na svetu do starosti negativen odnos. To pomeni, da staranje pogosto povezujemo predvsem z izgubo zdravja, privlačnosti, samostojnosti, energije ali smisla. Starost si predstavljamo kot obdobje, ki se mu želimo čim dlje izogniti. Nekateri o tem govorijo povsem odkrito, pogosto skoraj mimogrede. Da nočejo doživeti visoke starosti. Da po upokojitvi življenje nima več prave teže. Da si ne želijo postati stari, ker so starejši pogosto sami, bolni ali odvisni od drugih.
PREBERITE TUDI:
Takšne misli niso redke, so pa veliko bolj pomembne, kot se zdi na prvi pogled. Raziskovalka Becca Levy, ki že leta preučuje psihologijo staranja, je v svojih raziskavah pokazala, da ljudje z bolj pozitivnim pogledom na lastno staranje v povprečju živijo dlje in imajo boljše zdravstvene izide kot tisti, ki starost doživljajo izrazito negativno. Tako v resnici naš odnos do staranja ne vpliva le na to, kako gledamo na starejše okoli sebe, ampak oblikuje tudi to, kako bomo nekoč živeli sami.
Če si pod starostjo predstavljamo izgubo svobode, osamljenost, bolezen, nemoč ali občutek, da nikomur več nisi potreben, je povsem logično, da si tega ne želimo. Nihče si tega ne želi. Vseeno pa za nas ni koristno, da zaradi naših prepričanj začnemo zavračati celotno življenjsko obdobje in to še preden sploh pridemo do njega.
Težava ni v letih, ampak v pomenu, ki jim ga pripišemo
Psihologi že dolgo opozarjajo, da imajo naša prepričanja o staranju večjo moč, kot si mislimo. Ne vplivajo le na razpoloženje, ampak pogosto tudi na vedenje.
Če nekdo verjame, da je starost obdobje propadanja, bo zanjo redkeje zavestno skrbel. Manj bo vlagal vase. Manj se bo gibal in tudi manj razmišljal o tem, kaj si želi početi čez deset, dvajset ali trideset let. Kot da bi ta del življenja že vnaprej odpisal.
Toda ravno s tem si lahko nehote gradi točno takšno starost, kakršne se boji.
Če se ne gibamo, ker “itak ne bomo dolgo fit”, bomo telo hitreje izgubili. Če ne gradimo odnosov, ker “bo itak vsega enkrat konec”, je večja možnost osamljenosti. Če vnaprej verjamemo, da bomo nekoč drugim samo v breme, si bomo veliko težje dovolili starati se z dostojanstvom.
Naša predstava o starosti pogosto začne oblikovati starost samo.
Zakaj nas pri starejših moti prav tisto, česar se sami bojimo
Zanimivo je tudi, da so lastnosti, ki nas pri starejših pogosto najbolj razjezijo, pogosto povezane z našimi lastnimi strahovi. Nekoga moti, ker se starejši veliko pritožujejo. Drugega, ker so pasivni. Tretjega, ker se vrtijo okoli bolezni ali ker se zdijo zagrenjeni.
A za tem je pogosto vprašanje: Kaj pa če bom nekega dne tudi jaz takšen?
To nelagodje tako ni vedno usmerjeno navzven, na druge, ampak je v resnici zelo osebno. Dotika se naše predstave o tem, kdo bomo postali, ko ne bomo več mladi, hitri, močni ali družbeno koristni po merilih, ki jih danes tako cenimo.
Zato odpor do starosti pogosto ni odpor do drugih. Je odpor do lastne prihodnosti.
Starost ni nekaj, kar se začne pri 70
Ena večjih zmot je, da se starost začne nekje daleč pred koncem življenja. Kot neko ločeno obdobje, ki nima zveze z današnjim dnem. Pa ni tako.
Način, kako danes skrbimo zase, kako razmišljamo o sebi, kako negujemo telo, odnose, radovednost, energijo in veselje do življenja – vse to je pravzaprav priprava na starost. Starost namreč ne pride v enem zamahu, ampak jo gradimo skozi desetletja. Dobra novica pa je, da nanjo lahko vplivamo veliko bolj, kot se zdi.
Ne moremo odločiti, koliko let bomo dočakali. To res ni povsem v naših rokah. Lahko pa precej vplivamo na to, kako bomo ta leta živeli. Tako ne gre zamahniti z roko, če ste se pri tem članku zalotili, da morda tudi sami na starost gledate postrani. Boste dovolili, da vaš vnaprejšnji odpor definira zadnja leta življenja? Ali pa je morda bolje, da postavite mentalno sliko, ki vam bo pomagala v starost z dvignjeno glavo in odločnostjo, da to priložnost polno izkoristite.
Kako lahko spremenimo svoj pogled na starost
Prvi korak je, da se iskreno vprašamo, kakšno podobo starosti nosimo v sebi. Ko pomislite nase pri 75 letih, kaj vidite?
Nekoga utrujenega, naveličanega, bolnega in odvisnega od drugih? Ali človeka, ki je še vedno živ v sebi. Ki ima svoje rituale, prijatelje, interese, humor, morda vrt, potovanja, sprehode, ustvarjanje, čas zase? Ki potuje, bere, ustvarja? Ki uživa v penziji in si privošči tisto, o čemer je prej le sanjal?
Ta vaja se morda zdi preprosta, a je zelo povedna, saj nam pokaže, kaj v resnici pričakujemo od prihodnosti.
Drugi korak je še bolj konkreten: začnimo graditi odnos s svojo prihodnjo starostjo že zdaj. Ne skozi strah, ampak skozi načrt.
Kaj bi radi še vedno lahko počeli čez dvajset let? Kako želimo, da se počuti naše telo? Kakšne odnose si želimo okoli sebe? Kaj nas zanima dovolj, da bi nas veselilo tudi pozneje?
Ko o starosti razmišljamo kot o obdobju, ki ga želimo čim bolj polno živeti, in ne kot o nečem, čemur se želimo izogniti, se starost iz grožnje začne spreminjati v prihodnost. In prav prihodnost je tisto nekaj, kar lahko soustvarjamo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
