Zaprtje pri starejših ni nedolžno: Kaj pomaga in kdaj k zdravniku?
Zaprtje pri starejših je pogosto, a ni vedno nedolžno. Preverite, kaj ga povzroča, kako si pomagati in kdaj je potreben obisk zdravnika.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Zaprtje je ena najpogostejših prebavnih težav v starejšem življenjskem obdobju. Povzroča lahko napihnjenost, bolečine, občutek nepopolne izpraznitve in precejšnje nelagodje, ob dolgotrajnem trajanju pa tudi resnejše zaplete. Težave se pogosto pojavijo zaradi kombinacije počasnejše prebave, zdravil, kroničnih bolezni in manj aktivnega življenjskega sloga.
O zaprtju praviloma govorimo, kadar človek odvaja blato manj kot trikrat na teden, je blato trdo in suho, odvajanje pa zahteva močno napenjanje. Pomemben znak je tudi občutek, da se črevo ni popolnoma izpraznilo ali da je v njem prisotna zapora.
Zakaj so starejši bolj izpostavljeni?
S staranjem se gibanje črevesja pogosto upočasni, trebušne mišice in mišice medeničnega dna pa lahko oslabijo. Starejši se praviloma tudi manj gibljejo, zaužijejo manj tekočine in pogosteje jemljejo več različnih zdravil hkrati.
Zaprtje lahko spremlja Parkinsonovo bolezen, sladkorno bolezen, demenco, posledice možganske kapi, poškodbe hrbtenjače in motnje medeničnega dna. V redkejših primerih je lahko povezano z mehansko zaporo ali spremembami v črevesju.
Težave lahko povzročajo tudi nekatera protibolečinska zdravila, antidepresivi, antihistaminiki, diuretiki, pripravki z železom ter zdravila proti želodčni kislini, ki vsebujejo kalcij ali aluminij. Če se je zaprtje pojavilo po uvedbi novega zdravila, terapije ne prekinjajte sami, temveč se posvetujte z zdravnikom.
Več vlaknin, vendar postopoma
Prvi korak pri obvladovanju zaprtja je običajno sprememba prehrane. Na jedilnik je smiselno vključiti več zelenjave, sadja, stročnic, ovsenih kosmičev in polnozrnatih živil. Pomagajo lahko tudi mleta lanena semena ali pšenični otrobi.
Vlaknine povečujejo prostornino blata in ga mehčajo, vendar je treba njihov vnos povečevati postopoma. Nenadna velika količina lahko povzroči še več napihnjenosti, krčev in vetrov.
Ob vlakninah je nujen tudi zadosten vnos tekočine. Pri večini starejših je priporočljivih približno od 1,5 do dva litra tekočine dnevno, vendar mora količino pri boleznih srca, ledvic ali drugih stanjih določiti zdravnik.
Pomagata gibanje in redna rutina
Že vsakodnevna hoja lahko spodbudi delovanje črevesja. Koristne so tudi lahke vaje, prilagojene posameznikovemu zdravstvenemu stanju in sposobnostim.
Pomembno je, da oseba potrebe po odvajanju ne zadržuje. Priporočljivo je, da si vsak dan ob podobnem času vzame dovolj časa za obisk stranišča, pogosto po zajtrku ali drugem večjem obroku.
Odvajanje lahko olajša nizka pručka pod stopali. Kolena so tako nekoliko višje od bokov, položaj telesa pa je bolj podoben počepu in omogoča lažje praznjenje črevesja.
Kdaj so potrebna odvajala?
Če spremembe prehrane, pitja in gibanja ne pomagajo, lahko zdravnik ali farmacevt priporoči primerno odvajalo. Na voljo so sredstva, ki zadržujejo vodo v črevesju in mehčajo blato, ter stimulativna odvajala, ki pospešujejo črevesno gibanje.
Pri izrazitem zaprtju se včasih uporabijo svečke ali klistir, vendar niso primerni za nenadzorovano in pogosto uporabo. Dolgotrajno jemanje odvajal brez strokovnega nasveta lahko prikrije osnovno bolezen ali povzroči dodatne težave.
Posebna previdnost je potrebna pri slabše gibljivih in nepokretnih ljudeh, saj se lahko v danki nakopiči trda gmota blata, okoli katere nato izteka tekoče blato. Takšno stanje lahko svojci napačno zamenjajo za drisko.
Opozorilnih znakov ne prezrite
Zdravnika je smiselno obiskati, kadar zaprtje traja dlje časa, se nenadoma pojavi brez jasnega razloga ali se kljub spremembam navad slabša.
Takojšnjo pomoč zahtevajo kri v blatu, krvavitev iz danke, močna ali vztrajna bolečina v trebuhu, bruhanje, povišana telesna temperatura, nepojasnjeno hujšanje ter nezmožnost odvajanja blata in vetrov. Ti znaki lahko kažejo na resnejšo bolezen ali zaporo črevesja.
