Arhiv Štajerskega Tednika

Les torej v slovenskih gozdovih je, prav tako se povečuje lesna zaloga, zakaj torej uvoz lesa in peletov iz tujine oz. skrb pred naraščajočimi cenami energentov za ogrevanje?

»Drugi energenti, zlasti elektrika ter kurilno olje, sta bila v preteklosti cenovno razmeroma ugodna, prav tako tovrstne peči, zato so mnogi opustili misel na drva. A ne le zaradi cenovne dostopnosti, temveč ker drva v primerjavi z ostalimi energenti zahtevajo več dela. Drv ne moreš vklopiti na daljavo, ob tem je treba najprej drva pripraviti in prepeljati do doma. Torej, če imam gozd, pomeni, da morajo najprej revirni gozdarji določiti drevesa za posek, nato jih je treba posekati. Vprašanje je, ali jih bo lastnik sam ali bo našel izvajalca. Ljudje namreč niso več vajeni dela v gozdu, saj danes z gozdovi upravljajo generacije, ki niso živele z motorno žago, ki nimajo ne znanja ali izkušenj, na drugi strani pa izvajalci zaradi časovne stiske in tudi iz finančnega vidika raje opravijo večji posek, kot pa se odzovejo na posek nekaj kubičnih metrov dreves. Nekateri ljudje se zato kljub svojemu gozdu raje odločijo za nakup drv ali drug energent, saj jih obvaruje skrbi in dela,« je jasno sliko s terena naslikal Zupanič.

Ob tem še ugotavlja, da ljudje vedno manj živijo z gozdom, mnogi niti ne vedo, kje so meje njihovega gozda. Prav tako se izgublja znanje glede uporabnosti posameznih vrst lesa za kurjenje. »Mladi ne vedo, da je treba npr. rdeči bor mešati z visokokalorično bukvijo, sicer se nam bo dimnik zasmolil in bo slabša vleka.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku