Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Lažna iskrenost
Čas branja 3 min.

Svoboda govora ali dovoljenje za odlaganje lastnih frustracij?


Katja Mihelčič - Kami, nadčutna svetovalka, coachinja, www.katjamihelcic.si
19. 11. 2026, 05.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Svoboda govora je ena najbolj zlorabljenih idej današnjega časa. Na ravni besed se zdi samoumevna in pravilna, na ravni vedenja pa pogosto pomeni nekaj povsem drugega.

ženska
AdobeStock
Besede lahko postanejo odlagališče naših frustracij, če pred govorjenjem ne premislimo o svojih resničnih motivih.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Veliko ljudi svobodo govora razume kot dovoljenje, da lahko povedo karkoli, kadarkoli in komurkoli, brez razmisleka o učinku lastnih besed.
Kot da že samo dejstvo, da nekaj menijo, samodejno pomeni, da mora to nekdo slišati. V vsakdanjem življenju se zato pod krinko »osebnega mnenja« pogosto izražajo kritika, obsojanje in osebne frustracije.

ODLAGANJE FRUSTRACIJ

Obstaja precej jasna razlika, ki jo ljudje redko zares upoštevajo. Eno je izraziti osebno stališče o neki temi. Takrat gre za izražanje lastnih pogledov, ne da bi čutili potrebo po vsiljevanju ali prepričevanju drugih, naj na stvari gledajo enako kot mi. Drugo pa je pozornost usmeriti v konkretno osebo in jo komentirati, ne da bi ta izrazila željo po tvojem mnenju. Takrat se dinamika močno spremeni. Po navadi ne gre več za mnenje, temveč za projekcijo – za to, da posameznik prek drugega filtrira lastne omejitve, nelagodje, rane ali nerazčiščene vsebine. Drugi človek tako postane odlagališče frustracij in nelagodja, ki ga govorec čuti do sebe. Takšen način izražanja nima veliko skupnega z zrelim mnenjem, ne glede na to, kako samozavestno je podano.

PREVZEMANJE ODGOVORNOSTI

Preberite še

Posebna past »svobodnega izražanja mnenja« je upravičevanje z iskrenostjo. Ljudje svoje komentarje zapakirajo v besede, da so samo neposredni ali iskreni. Kot da »iskrenost« že sama po sebi upraviči način, kako je kaj izrečeno. V resnici pa »iskrenost« brez zavedanja in sočutja zelo hitro postane osebni napad. Pod pretvezo iskrenosti in neposrednosti se ljudje niti ne vprašajo, zakaj sploh čutijo tolikšno potrebo, da nekomu nekaj povejo, niti ne razmislijo o učinku svojih besed. Besede le navržejo, kot bi pred tuj prag stresli smeti in pričakovali, da bo druga oseba sama počistila za njimi. Težava je v tem, da večina ljudi ne prevzema odgovornosti za posledice svojih besed. Neposrednost pogosto ni nič drugega kot to, da človek ne ustavi svojega impulza. Vsi pa vemo, da impulzivno ravnanje pogosto ne prinese nič dobrega, saj izhaja iz naših nezavednih avtomatizmov, s katerimi se sami nismo soočili. Iskrenost, ki ne vključuje zavedanja, pa zelo hitro postane grobost, nestrpnost in nesramnost, le zapakirana je v sprejemljivejšo obliko.

katja-mihelčič, kami
Osebni album
Katja Mihelčič - Kami

PREUSMERJANJE NA DRUGE

Pri vsem tem eno vprašanje skoraj vedno ostane spregledano: ali to, kar želim povedati, sploh koga zanima? In še bolj neposredno: zakaj čutim potrebo, da to povem? Velik del izražanja ne izvira iz želje po jasnosti ali povezovanju, temveč iz potrebe po sproščanju napetosti, lastne nesreče, nelagodja, občutka ujetosti v svojem življenju ali neuspeha. Najlažje je pozornost iz svoje notranje bolečine in nepomirjenosti preusmeriti na nekoga drugega. Zato veliko »mnenj« v resnici ni povezanih z drugo osebo, temveč gre zlasti za notranji proces tistega, ki govori – vendar je to proces na račun drugega.

BRISANJE MEJA

Težava nastane, ker se vse ovije v okvir svobode govora, ki se v današnjem času tako zelo poveličuje. S tem se ustvari občutek legitimnosti, kot da je vsaka izrečena beseda upravičena že samo s tem, ko je izrečena. Posledično se briše meja med izražanjem in poseganjem v prostor drugega človeka. Besede postanejo način sproščanja napetosti namesto sredstvo komunikacije.

Zrel odnos do svobode govora je drugačen. Vključuje zavedanje, kaj sploh izražamo in od kod v nas to izvira. Vključuje razumevanje, da ima vsaka izjava svoj učinek. In vključuje tudi sposobnost, da se pred besedami za trenutek ustavimo. Ni treba, da je vse izrečeno in da vsaka misel dobi prostor zunaj nas.

Številni pri tem obstanejo, ker imajo občutek, da morajo biti vedno iskreni in povedati, kar menijo, sicer se jim zdi, da se zadržujejo in niso iskreni. Toda to, da nekaj zadržiš zase, še ne pomeni, da nisi iskren. Pomeni le, da razumeš, da ni vse, kar se dogaja v tebi, namenjeno svetu. In mogoče je prav v tem ključ.

Preberite še:

E-novice · Horoskop

Svet24

Dnevne astro napovedi, vpogledi v odnose in navdih za vsak dan neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.