Bronasta okrašena igla z Zidanega gabra na Gorjancih
Tovrstne igle so se večinoma namesto fibul uporabljale za spenjanje oblačil, v nekaj primerih pa za ureditev pričeske.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V nemirnih časih pozne antike, od 3. stoletja, oslabljena rimska država ni več sposobna ustaviti barbarov, ki iz Podonavja prodirajo proti Rimu kot središču zahodnega dela imperija. Zahodni in Vzhodni Goti, Huni, Langobardi, Gepidi in Avari so v naslednjih stoletjih ob prodoru v Italijo prečkali Dolenjsko. V 6. stoletju prispejo še Slovani, ki se tu tudi naselijo.
Romanizirani prebivalci se iz dolin umaknejo v varnejše, odročne hribovske kraje, kjer zgradijo utrjena višinska naselja. Iz doline Krke se umaknejo na Gorjance, kjer nad današnjim Mihovim postavijo kar pet naselij. Med njimi ima z obzidji in stolpi utrjen Zidani gaber regionalno vodilno vlogo v vojaškem, državnoupravnem in verskem smislu. Tam najdene predmete lahko povežemo s staroselskimi Romani, germanskimi Goti in Langobardi.
Najdeno gradivo obsega množico drobnih predmetov za vsakdanjo rabo, dele gradbene in hišne opreme, orožje, predmete, povezane s krščanstvom ali z državno upravo, okrasne predmete in dele noš. Tokrat predstavljamo iglo tipa stilus. Igle tega tipa so lahko izdelane iz železa in brona, redkeje iz srebra in zlata. V uporabi so bile od konca 4. do začetka 7. stoletja. Razvile so se iz rimskih toaletnih in medicinskih pripomočkov z žličasto glavico. Večinoma so se namesto fibul uporabljale za spenjanje oblačil, v nekaj primerih pa za ureditev pričeske.
Bronasta igla z Zidanega gabra s ploščato, poševno upognjeno glavico, dolgo 11,5 cm, je okroglega preseka in je izdelana tako, da se od konice debeli, proti glavici pa ponovno zoži. Najdebelejši del je okrašen s poševnimi vrezi, ki jih na obeh koncih omejuje prečna kanelura, ob kateri je še cikcak vrezan okras. Igla je dobro ohranjena in sodi izključno v repertoar ženske noše najprej staroselskih prebivalcev Srednje in Južne Evrope, kasneje pa jih v 6. stoletju v svojo nošo vključijo tudi prišleki.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.