arhiv ZRSVN

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Rogač (Lucanus cervus) je z dolžino telesa 8,5 cm ena največjih evropskih žuželk in sploh največji evropski hrošč. Zlahka ga prepoznamo po velikih, jelenjemu rogovju podobnih čeljustih, ki jih samci uporabljajo v bojih za samice in teritorij. Po njih je dobil tudi znanstveno ime. Za rogača je značilen izrazit spolni dimorfizem: samice so manjše in brez značilnih izrastkov.

· Majhen, a pomemben

Naša naravna dediščina: En ptič gor ali dol?

· Koristni sosed

Ne bojte se ga: Slepec ni kača, ampak kuščar, ki pomaga vrtičkarjem

Rogač je značilna vrsta hrastovih sestojev. Živi predvsem v starejših listnatih gozdovih, tudi starih sadovnjakih, parkih, vrtovih in mejicah. Življenjski cikel vrste je neizogibno povezan z lesom. Prav stara, odmrla ali trohneča drevesa so zanj ključnega pomena, saj v njih poteka večji del njegovega življenja.

Ličinke se tudi več kot štiri leta razvijajo v razpadajočem lesu, kjer se prehranjujejo z lesnimi vlakni in prispevajo k razkroju organske snovi.

Večino življenja preživi kot ličinka. Odrasli hrošči so zelo kratkoživi in živijo le nekaj tednov, običajno od maja do avgusta. Dejavni so v mraku, takrat samci z zamolklim brenčanjem letajo naokrog in iščejo samice. Odrasli posamezniki se prehranjujejo z drevesnimi sokovi.

Razširjen je po vsej Evropi. V Sloveniji je sicer splošno razširjena vrsta, vendar je začel izginjati zaradi odstranjevanja padlega in razpadajočega drevja iz gozdov. Spreminjanje strukture gozdov, fragmentacija in zmanjševanje količine trohnečega lesa v gozdovih so populacijo rogača v Evropi močno prizadeli.

Vrsta tudi v Sloveniji dokaj izrazito upada, kar kažejo podatki državnega monitoringa. Velikokrat pa rogači končajo tudi pod kolesi vozil ali jih uplenijo večje ptice (sove, vrane, srake, šoje), netopirji in nekateri sesalci. Zadnje študije kažejo, da je vrsta lahko občutljiva tudi za okoljsko onesnaženje, zlasti s težkimi kovinami.

Rogač je uvrščen na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (E – prizadeta vrsta) in je v Sloveniji zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Prav tako je del omrežja NATURA 2000. Je indikatorska vrsta, njena navzočnost kaže na zdrave gozdove.

V juniju in juliju je vrh obdobja pojavljanja odraslih hroščev. Bodimo pozorni v toplih večerih, saj jih lahko opazimo, kako nerodno letajo med drevesi.