FOTO: Simfoniki od harmonike do stoječega aplavza
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tradicionalnega koncerta novomeškega simfoničnega orkestra ob slovenskem kulturnem prazniku ni bilo treba prestaviti, saj njegovega zvestega občinstva tudi malo bolj kot običajno zasnežene ceste niti istočasni prenos ženskega smuka s svetovnega prvenstva ne morejo zaustaviti. Ko je Tina Maze vlekla svoje zlate smučine v Vailu in drvela naslovu svetovne prvakinje nasproti, so novomeški simfoniki v dvorani Marof spremljali velemojstra klavirske harmonike Tomaža Rožanca, ko je iz svojega inštrumenta izvabljal zvoke Astorja Piazzolle v skladbi Milonga del Angel.
Četrt stoletja mineva prav danes, odkar se je simfonični orkester Glasbene šole Marjana Kozine prvič predstavil javnosti. Bilo je 7. februarja leta 1990, ko je v počastitev kulturnega praznika v Domu kulture orkester na pobudo in pod vodstvom tedanjega ravnatelja novomeške glasbene šole Zdravka Hribarja sploh prvič stopil na oder.
Uvodni del sinočnjega koncerta je bil posvečen Gioacchinu Rossiniju in Uverturi iz Italijanke v Alžiru, nadaljevanje pa Edwardu Elgarju in skladbi Chanson de Matin ter Petru Iljiču Čajkovskemu in Cvetličnemu valčku iz baleta Hrestač.
Med domačimi skladatelji, ki jim orkester vsako leto posveti del koncerta, je tokrat prišel na vrsto Mojmir Sepe s skico za klavir in orkester Pogled z gradu, kjer je kot solistka nastopila novomeška pianistka Ana Čop, nekdanja učenka šole, Ani pa je na solističnem mestu sledil Tomaž Rožanec. Redni del koncerta so novomeški simfoniki pod taktirko Sandija Franka zaključili s skladbo Save the Last Dance for Me Doca Pomusa and Morta Shumana, ki jo je za simfonični orkester priredil fagotist Dejan Učakar iz glasbene šole Krško, edini gostujoči glasbenik v orkestru, z nekoliko bolj lahkotnimi ritmi pa se je kot solist predstavil pevec Matjaž Kumelj.
Ko je običajnim dodatkom sledil stoječi aplavz občinstva in ploskanje ni poleglo niti ko se je prišel dirigent Sandi Franko poklonit še tretjič, mu ni preostalo drugega, kot da je svojim glasbenikom zaukazal ponoviti eno izmed skladb.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
