Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Mojstrovine na platnu
Čas branja 3 min.

Očetnjava: Thomas Mann med ruševinami izgubljene domovine


Tina Lucu
16. 11. 2026, 14.17
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Država te prežene, ti odvzame državljanstvo in zavrne vse, kar predstavljaš. Leta pozneje te vabi nazaj, da bi te počastila. Se vrneš? In kaj pravzaprav pomeni priti domov, če kraja, ki si ga zapustil, ni več?

screenshot-1794819485666.png
Profimedia
Sandra Hüller in Hanns Zischler v filmu Očetnjava poljskega režiserja Pawla Pawlikowskega.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Film Očetnjava odpira boleča vprašanja ob resnični vrnitvi pisatelja Thomasa Manna v povojno Nemčijo.

Vrnitev v domovino

Poleti 1949 se Thomas Mann po šestnajstih letih odsotnosti vrne v Nemčijo. To je država njegovega jezika, literature in spominov, obenem pa država, ki mu je pod nacisti odvzela državljanstvo. Poljski režiser Paweł Pawlikowski si v filmu Očetnjava to potovanje zamišlja skozi odnos med ostarelim nobelovcem in njegovo hčerjo Eriko. Igrata ju Hanns Zischler in odlična Sandra Hüller. 

Resnična zgodba 

Za filmskim izhodiščem stoji resnična zgodovina. Mann je februarja 1933 odpotoval v tujino in se po nacističnem prevzemu oblasti ni vrnil. Sprva je živel v Švici, leta 1938 se je preselil v Združene države Amerike. Pogosto ponovljena navedba, da je vseh šestnajst let izgnanstva preživel v Ameriki, zato ni natančna. Med vojno je prek BBC nagovarjal nemške poslušalce in obsojal nacistični režim. 

Sandra Huller in Pawel Pawlikowski.jpg
Profimedia
Glavna igralka filma Sandra Huller in režiser Pawel Pawlikowski.

Po vojni ga ni pričakalo samo spoštovanje. Kot pojasnjuje biografski pregled založbe S. Fischer, so mu nekateri očitali, da je nemško katastrofo opazoval iz udobja kalifornijskega izgnanstva in zato ne razume tistih, ki so ostali. Pisatelj, ki ga je nacistična oblast izločila, se je moral zdaj soočati še z očitki zaradi svojega odhoda. Njegova vrnitev je tako odpirala neprijetno vprašanje: kdo sme govoriti o odgovornosti države in kdo naj bi o njej molčal? 

Preberite še

Čas dveh Nemčij

Leta 1949 je obiskal Frankfurt in Weimar ob dvestoti obletnici Goethejevega rojstva. Pot ga je vodila čez novo politično ločnico: iz zahodnega dela Nemčije v sovjetsko okupacijsko območje. Njegova odločitev, da obišče oba kraja, je imela težo v času, ko sta se nemški državi šele oblikovali. Za Manna pripadnosti nemški kulturi ni bilo mogoče preprosto omejiti na eno politično stran. 

Prav tu se zgodovini pridruži režiserjeva domišljija. Pawlikowski v izjavi, ki jo objavlja Kinodvor, odkrito pojasnjuje, da si je pri dejstvih in kronologiji dovolil svobodo. Njegov cilj je bil ohraniti čustveno in intelektualno resnico zgodbe. Filmskih pogovorov, zasebnih soočenj in njihovega zaporedja zato ne moremo samodejno razumeti kot dokumentiranih dogodkov. 

Koliko priznanja potrebuje človek, da bi lahko odpustil?

Takšen pristop odpira prostor za vprašanja, na katera arhivski datumi sami ne odgovorijo. Kaj človek občuti, ko ga slavi okolje, ki ga je nekoč zavrnilo? Koliko priznanja potrebuje, da bi lahko odpustil? In ali javna počastitev sploh lahko zaceli zasebno izgubo?

Mannov obisk ni pomenil trajne vrnitve. Ko je leta 1952 zapustil ZDA, se je naselil v Švici. Nemčija je ostala njegova jezikovna in ustvarjalna domovina, svojega zadnjega doma pa si v njej ni več uredil. V tej razdalji med pripadnostjo in nezmožnostjo vrnitve se skriva tudi najmočnejše izhodišče filmske zgodbe. 

Mann na kratko

Thomas Mann (1875–1955) velja za enega najpomembnejših nemških pisateljev 20. stoletja. Rodil se je v Lübecku v premožni trgovski družini, katere svet je pozneje upodobil v romanu Buddenbrookovi (1901). Z zgodbo o vzponu in propadu meščanske rodbine je zaslovel že kot mlad avtor. Leta 1929 je prejel Nobelovo nagrado za književnost, pri čemer je Švedska akademija posebej poudarila prav ta roman. Med njegova najznamenitejša dela sodijo še Čarobna gora, Smrt v Benetkah in Doktor Faustus. V njih je raziskoval razmerje med umetnostjo in življenjem, boleznijo in ustvarjalnostjo ter posameznikom in družbo.

thomas mann.jpg
Profimedia
Thomas Mann (1875–1955) velja za enega najpomembnejših nemških pisateljev 20. stoletja.

Po nacističnem prevzemu oblasti leta 1933 je ostal v tujini, pozneje živel v ZDA in med vojno v radijskih nagovorih odločno nasprotoval Hitlerju. Zadnja leta je preživel v Švici. Z ženo Katio je imel šest otrok, med njimi pisatelja Klausa in Eriko. Tudi njegov starejši brat Heinrich je bil ugleden književnik. Mannova dela ostajajo prodorne pripovedi o evropski kulturi, njenih protislovjih in moralnih preizkušnjah.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.