Prostovoljnega rtv-prispevka ne pozna nobena evropska država
Koalicija in Resnica predlagata referendum o spremembi rtv-prispevka v prostovoljnega, a tega ne pozna nobena evropska država, saj ne zagotavlja stabilnega financiranja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Koalicijske stranke ter stranka Resnica so v četrtek vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka in prehodu na prostovoljno financiranje.
V predlogu opozarjajo na spremenjene medijske navade ter širok dostop do vsebin prek spleta, družbenih omrežij in pretočnih platform. Kot navajajo predlagatelji, ima „posameznik bistveno več možnosti izbire, katere medijske vsebine želi spremljati in katere medijske storitve želi neposredno financirati“.
Nobena evropska država ne pozna prostovoljnega rtv-prispevka
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je Svet24 v splošnem pojasnila, da mora vsak sistem financiranja javnih medijev zagotavljati stabilna, zadostna, predvidljiva in neodvisna sredstva. To določata tudi 5. člen Evropskega akta o svobodi medijev (EMFA) in standardi Sveta Evrope.
Predlagateljice referenduma ne razkrivajo, kako naj bi se to doseglo s prostovoljnim prispevkom. Javna radiotelevizija je namreč s prispevkom financirana prav zato, da ji je tako zagotovljena neodvisnost od vsakodnevne politike, ki družbenim podsistemom pod svojim nadzorom odmerja proračunska sredstva in tako posredno vpliva tudi na njihove usmeritve.
Alternativi sta neposredno proračunsko financiranje in namenski davek
Neposredno proračunsko financiranje po mnenju EBU sicer prinaša administrativno poenostavitev, a hkrati ustvarja sistemska tveganja ter izpostavljenost letnim proračunskim pogajanjem in političnim pritiskom, kar je še posebej problematično v mlajših demokracijah.
Primeri iz Finske in Švedske kažejo, da so prehodi uspešni le ob ustrezni zakonski zaščiti in namenskem javnem davku zunaj proračunskega odločanja. Namenski davek na dohodek posameznika bi lahko predstavljal vzdržno alternativo tudi za Slovenijo, v kolikor je zakonodajno zaščiten pred kratkoročno politiko.
V EBU ob tem opozarjajo, da univerzalna rešitev ne obstaja in da se mora reformni proces v Sloveniji odvijati skozi odprto javno razpravo z Radiotelevizijo Slovenija, civilno družbo in drugimi deležniki ter ne sme biti vsiljen od zgoraj.
Zveza v svojih raziskavah sicer ugotavlja, da rtv-prispevek ostaja temelj financiranja javnih medijev v Evropi, ob tem pa ga je povsem mogoče prilagoditi novim medijskim realnostim.
Iz poročila EBU za leto 2026 sicer izhaja, da so se skupna sredstva javnih medijev v zadnjem desetletju realno zmanjšala za devet odstotkov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.