youtube

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Konec februarja 2024 so v Slovenj Gradcu začeli ohlajati kotel na lesno biomaso. Do konca kurilne sezone ga niso več zagnali. Za komunalo je bila to odločitev zaradi vremena, zmanjšanega odjema in tehničnih zahtev obratovanja.

Za dobavitelja sekancev pa dogodek, ki je odprl vprašanja o pogodbi, drugih virih toplote in posledicah za njegovo podjetje.

Z Danilom Knapom, ki vodi podjetje Regal d.o.o., smo govorili o njegovih očitkih, za pojasnila pa se obrnili tudi na takratnega direktorja Komunale Slovenj Gradec Jožeta Dvorjaka. Njuna odgovora se pri ključnih vprašanjih razhajata.

Primer odpira tudi širše vprašanje: kaj nam podatek, da ima mesto kotlovnico na biomaso, dejansko pove o njegovem ogrevanju? Za odgovore o oskrbi Velenja smo vprašali še TEŠ.

Kotel je obstal, odjem sekancev pa se je zmanjšal

Podjetje Regal d.o.o. je bilo po Knapovih navedbah izbrano za triletno dobavo lesnih sekancev. V tem času naj bi komunala prevzela bistveno manj od predvidenih količin. Knap zmanjšanje odjema povezuje s tem, da je v sistem toploto prispevala tudi plinska soproizvodnja električne energije in toplote.

Trdi, da obstoj tega vira in njegov vpliv na naročanje biomase v razpisni oziroma pogodbeni dokumentaciji nista bila ustrezno predstavljena. Če bi poznal takšne okoliščine, se po svojih besedah za sodelovanje ne bi odločil.

Dvorjak zavrača navedbo, da so pogodbo odpovedali.

»Ni šlo za odpoved pogodbe,« poudarja. Kot pojasnjuje, je izrazito toplo vreme leta 2024 bistveno zmanjšalo potrebo po toploti v drugem delu kurilne sezone. Kotel na biomaso je od februarja obratoval v najnižjem možnem režimu, konec meseca pa so ga začeli ohlajati in ustavili.

Je za manj naročil res krivo samo vreme?

Knap takšni razlagi nasprotuje. Po njegovih navedbah se skupna proizvodnja toplote v sezoni 2023/2024 v primerjavi s prejšnjimi obdobji ni zmanjšala toliko, da bi to pojasnilo zmanjšan odjem sekancev.

Dvorjak na drugi strani ocenjuje, da so v tej sezoni prodali najmanj toplote v zgodovini daljinskega ogrevanja v Slovenj Gradcu. Posebej izpostavlja obdobje od februarja 2024 dalje. Če bi primerjali le te mesece, bi bila po njegovih besedah razlika do drugih let še večja.

Toda na vprašanje, koliko sta se zmanjšala proizvodnja in odjem ter koliko toplote je nastalo iz biomase in koliko iz plina, konkretnih količin v odgovoru ni navedel.

Zato iz prejetega gradiva ni mogoče številčno preveriti obeh razlag. Primerjava bi morala zajeti tako celotno sezono kot obdobje ustavitve kotla, ločeno pa prikazati proizvodnjo po virih in prodajo toplote.

Dostopne informacije še ne odgovorijo na vprašanje o pogodbi

Odprto ostaja tudi, kaj je dobavitelj pred podpisom pogodbe vedel oziroma kaj mu je naročnik predstavil.

Dvorjak pravi, da so bile informacije o delovanju komunalne energetike dostopne v poslovnih načrtih, poslovnih poročilih in drugih javnih dokumentih. Zainteresiranim ponudnikom so po njegovih besedah omogočili ogled toplarne in posredovali želene podatke.

Njegov odgovor pa ne pojasni izrecno, kaj je bilo o drugih virih toplote zapisano v konkretnem razpisu in pogodbi. Prav tako brez pregleda teh dokumentov ni mogoče ugotoviti, ali so bile predvidene količine sekancev zagotovljene ali zgolj ocenjene ter pod kakšnimi pogoji bi se lahko odjem zmanjšal.

»Ni denarja, ki to pokrije«

Za Knapom je po njegovih besedah več desetletij podjetniškega dela. Posledice dogajanja opisuje tudi skozi zmanjšanje števila zaposlenih: pred sodelovanjem s komunalo naj bi zaposlovali devet ljudi, danes pa delo opravljajo le še družinski člani.

Škodo po njegovih navedbah ocenjuje sodni cenilec finančne stroke. Končnega zneska ob pogovoru še ni poznal, poudaril pa je, da posledic ne vidi zgolj v denarju.

»Ni denarja, ki to pokrije,« je povedal ob opisu položaja, v katerem se je znašlo podjetje.

Ob tem slovenjgraški komunali očita, da je ustvarjala dobiček, medtem ko so se stroški ogrevanja za odjemalce povečevali. Po njegovi razlagi revidiranih poročil naj bi dejavnost toplarne v treh letih ustvarila približno 1,4 milijona evrov čistega dobička. Navaja tudi 130-odstotno podražitev ogrevanja.

Teh navedb na podlagi prejetega gradiva nismo mogli neodvisno potrditi. Dvorjakovi odgovori, vključeni v prispevek, očitkov o poslovnem rezultatu, podražitvah in porabi sredstev ne obravnavajo.

Spor se ni ustavil pri količinah dobavljenih sekancev

Knap meni, da uporaba plina ni bila skladna z zavezami ob pridobitvi evropskih sredstev za kotlovnico na biomaso. Po njegovi razlagi bi bil plin lahko namenjen pokrivanju koničnih potreb, nasprotuje pa načinu njegove uporabe v obravnavanem obdobju.

Kot je povedal, so se najprej obrnili na pristojna ministrstva. Ker v Sloveniji niso dobili zadovoljivih odgovorov, so vso zbrano dokumentacijo predali Evropskemu javnemu tožilstvu.

Ob pogovoru odgovora še ni prejel, pričakuje pa ga v kratkem. O njem in nadaljnjem razvoju zadeve bomo poročali. 

Za zdaj gre za Knapove očitke in njegove navedbe o prijavi. Ugotovitve pristojnih organov nam niso bile predložene, zato kršitev ni mogoče predstavljati kot dokazanih.