Kmetje Dravskega in Ptujskega polja so premalo podjetni
Slovenski kmetje radi izpostavljajo primere dobrih praks v tujini, a preko meja se ozirajo predvsem takrat, ko jim je to povšeči. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj kmetovalce z Dravskega in Ptujskega polja že več let nagovarja, da bi pristopili k namakalnemu sistemu. Pregovoriti in prepričati, jim je uspelo lastnike le tretjine zemljišč, ki so bile predvidene za namakanje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Namakalni sistem je posebej dobro razvit v Italiji, pa tudi v Avstriji ga imajo vzpostavljenega, čeprav tam ni tako izrazitih suš kot pri nas, ne moremo niti mimo Hrvaške. Naši južni sosedje v Podravini načrtujejo namakalne sisteme na 30.000 hektarjih in verjetno jim bo tudi uspelo, saj je to v interesu Agrokorja,« je povedal Peter Pribožič s KGZ Ptuj.
In kako je pri nas? V regijskem razvojnem programu za Podravje je načrtovan namakalni sistem, ki bi obsegal 3000 ha površin, to pomeni približno 15 milijonov vredno investicijo. A po treh letih prigovarjanja so zbrali soglasja kmetov, ki kmetujejo le na 1000 ha, čeprav so stroški izgradnje črpališča in vodov kriti iz državnih sredstev.
Ni vse v krompirju …
V katerih občinah se je zataknilo
Sklad zahteva 20 % višjo najemnino na zemljiščih z namakalnim sistemom
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
